Obalni tehnološki sklad d.o.o. - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-226/2013/3
Kategorije: Osebni podatek, Notranje delovanje organa, Test interesa javnosti
POVZETEK:
Organ je prosilcu zavrnil dostop do "tonskih posnetkov razgovorov" nejavne seje senata organa in omogočil delni dostop do določenega dokumenta. V pritožbenem postopku se je Pooblaščenec strinjal z navedbami organa, da zahtevani tonski posnetki vsebujejo tudi biometrične značilnosti oseb, ki so sodelovale v razgovoru, ki predstavljajo občutljive osebne podatke, kar pomenim, da je podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je odločil, da je podana tudi izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi javnost zahtevanih dokumentov v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost za nastanek motenj pri delovanju organa.
ODLOČBA:
Številka: 090-226/2013/3
Datum: 14. 1. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 21. 10. 2013, Obalnega tehnološkega sklada d.o.o., Sečna pot 10, 6320 Portorož, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 3. 10. 2013, št. 0900-59/2013/7 (01013), Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 21. 10. 2013, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije z dne 3. 10. 2013, št. 0900-59/2013/9 (01013), se zavrne.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 9. 9. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je vpogled in fotokopiranje celotne dokumentacije spisa, ki se je pred naslovnim organom vodil pod številko 06210-949/2012.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 3. 10. 2013, št. 0900-59/2013/7 (01013), s katero je zahtevo delno zavrnil. Omogočil je dostop do naslednjih dokumentov oziroma delov dokumentov:
a. V celoti se ugodi in omogoči dostop do dokumenta št. 06210-949/2012-12 01008 z dne 11. 1. 2013, z naslovom »Zahteva za posredovanje podatkov oziroma dokumentacije«.
b. Omogoči se delni dostop do dokumenta št. 06210-949/2012-14 z dne 23. 1. 2013 (odgovor komisiji na zahtevo za posredovanje podatkov oziroma dokumentacije) s tremi prilogami, in sicer tako, da se prekrije celoten četrti odstavek, besedilo petega odstavka do besede »Samo« in celotno nadaljnje besedilo za besedo (v prilogi) ter priloga in naziv priloge pod drugo alinejo.
c. Dostop do »Tonskih posnetkov razgovorov« pod zaporedno št. 06210-949/2012-30, 42 in 44, se v celoti zavrne.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da popis zadeve, ki se vodi pod št. 06210-949/2012, kaže 54 številk prejetih, lastnih ali izhodnih dokumentov. Prosilec je na podlagi vpogleda dne 20. 9. 2013 in pojasnil uradne osebe že prejel dva zahtevana dokumenta, ki sta po presoji uradne osebe informaciji javnega značaja. O preostalih dokumentih je organ odločal z izpodbijano odločbo. V obrazložitvi k točki a) izreka, je organ pojasnil, da ni podana nobena od izjem, ki bi preprečevala posredovanje dokumenta »Zahteva za posredovanje podatkov oziroma dokumentacije«, št. 06210-949/2012-12 01008, z dne 11.1. 2013, zato se dostop do tega dokumenta omogoči v celoti. V obrazložitvi k točki b) izreka, organ ugotavlja, da se naveden dokument nanaša na prejeti odgovor zasebnega poslovnega subjekta, ki je komisiji posredoval določene podatke. Organ je poslovni subjekt obvestil o vodenju postopka o zahtevi za dostop do dokumenta, ki ga je posredoval komisiji, in ga na podlagi 43. in 44. člena ZUP-a pozval, da sporoči, ali vstopa v postopek kot stranski udeleženec. Organ je dne 2. 10. 2013 prejel odgovor stranskega udeleženca, ki pojasnjuje, da določeni deli dokumenta niso namenjeni javnosti in jih tudi zaradi poslovnih razlogov ni dopustno posredovati javnosti. Organ je zahtevan dokument presojal z vidika izjem. Pri tem je ugotovil, da, zahtevani dokument vsebuje tri priloge, ena od prilog je izjava za medije, ki je že prosto dostopna javnosti in zanjo ne obstaja nobena od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Odgovor poslovnega subjekta v zvezi z zahtevo komisije po posredovanju podatkov oziroma dokumentacije vsebuje tudi podatke, kot so izražanje mnenj in osebnih pogledov na zadevo. Ker je v tem delu že potrebno tehtati med pravico, ki jo določa Ustava RS v 37. členu (zagotovljena je tajnost pisem in drugih občil) in pravico, ki jo določa v drugem odstavku 39. člena (pravica do pridobivanja informacij javnega značaja), uradna oseba ugotavlja, da je možno zadostiti obema pravicama na način, da ne bo poseženo v nobeno od njiju, če se prosilcu omogoči delni dostop do dokumentov, tako da se zavarovani deli prekrijejo. Po mnenju uradne osebe ti deli niti ne predstavljajo informacije javnega značaja, kot jo opredeljuje 4. člen ZDIJZ. Organ jih je sicer pridobil v okviru izvrševanja pooblastil, opredeljenih v prvem odstavku 23. člena ZlntPK, vendar ti deli niso v neposredni zvezi z nalogami/pristojnostmi komisije, saj je poslovni subjekt posredoval (tudi) dokumente, ki predstavljajo njegovo korespondenco z drugimi subjekti. Korespondenca, ki pomeni pogled oziroma mnenje zasebnega subjekta na določen problem, pa hkrati ne more pomeniti, da gre za dokument, ki bi bil informacija javnega značaja in zato dostopen javnosti, predvsem ker ta dokument npr. ne predstavlja kritike/mnenja/stališča glede organa, ki z njim razpolaga, ampak mu je bil poslan z namenom, da se organ širše seznani z dotedanjimi aktivnostmi subjekta. Ti dokumenti tako ne zadevajo poslovanja/ravnanja organa, od katerega prosilec zahteva dokumente, niti ne zadevajo morebitnega drugega organa, ampak se nanašajo na mnenje oziroma stališče do obravnavane zadeve, kar pa ne more pomeniti namena oziroma cilja, ki ga zasleduje ZDIJZ. Glede na navedeno je organ zahtevo za dostop do dokumentov v tem delu zavrnil tudi zato, ker ne gre za informacijo javnega značaja, kot jo opredeljuje 4. člen ZDIJZ. Po mnenju organa bi razkritje prekritih delov dokumenta povzročilo tudi motnje pri notranjem delovanju oziroma dejavnosti organa. Na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč neposredno ščiti organ, ki je prejel podatke. S tem, ko bi bilo prosilcu omogočeno, da se seznani z vsemi dokumenti, ki jih je posredoval poslovni subjekt in da se na ta način razkrije vsebina teh dokumentov, bi to lahko pomenilo, da bi subjekti od katerih komisija zahteva določene podatke popolnoma izgubili zaupanje v neodvisno institucijo, ki je med drugim dolžna poleg zaščite identitete dobrovernih prijaviteljev zagotavljati tudi nemoteno delovanje organa. Če bi bilo takšno zaupanje porušeno, bi to nadalje pomenilo, da je komisija omejena v izvrševanju svojih pristojnosti/nalog, ki |ih ima na področju preprečevanja korupcije. Glede na navedeno je potrebno zahtevo za dostop do dokumentov v tem delu zavrniti tudi zaradi varovanja nemotenega delovanja organa oziroma opravljanja dejavnosti organa, na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi k točki c) izreka organ ugotavlja, da upoštevajoč 3. in 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ obstajajo tudi zadržki v zvezi z varstvom osebnih podatkov in notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, ker bi razkritje vsebine zahtevanih »Tonskih posnetkov razgovorov«, pod zaporedno št. 06210 949/2012 30, 42 in 44, ki so bili opravljeni na nejavni seji senata, pomenili kršitev varstva osebnih podatkov in bi povzročili motnje pri opravljanju dejavnosti organa. Organ je ugotovil, da zahtevani posnetki vsebujejo podatke, ki so v skladu z določbami ZVOP v postopku po ZDIJZ načeloma varovani in jih ni dopustno razkriti javnosti (ime, funkcijo, podatke v zvezi z opravljanjem nalog in tudi biometrične podatke), vendar slednje ne velja za podatke o javnih funkcionarjih in javnih uslužbencih, za katere velja izjema od izjem v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Določena javnost osebnih podatkov izhaja tudi iz petega odstavka 13. člena ZlntPK, kjer je določeno, da lahko organ v svojih končnih dokumentih, obdeluje osebne podate posameznikov in jih na primeren način tudi objavi, kar je organ v konkretnem primeru tudi storil (ugotovitve o konkretnem primeru in obe izjasnitvi sta objavljeni na spletni strani https //www kpk rs si/sl/nadzor in- preiskave/odlocitve-in-mnenia komisije/zakljucne-ugotovitve). Zato ti podatki tudi niso varovani in ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa navedeno ne velja glede biometričnih podatkov, saj tonski posnetki vsebujejo tudi biometrične značilnosti posameznikov, ki so bili na razgovoru pred komisijo in predstavljajo občutljive osebne podatke. Glas udeleženca v tonskem posnetku namreč izraža njegovo osebnost, njegove vedenjske značilnosti in njegovo čustveno stanje oziroma razkriva njegove čustvene reakcije. Ker je namen ZVOP, da preprečuje neustavne, nezakonite in neupravičene posege v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, uradna oseba ugotavlja, da bi z razkritjem občutljivih osebnih podatkov, kar biometrični podatki nedvomno so, prišlo do neupravičenega posega v zasebnost udeležencev na razgovoru pred senatom komisije, zato je podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in je potrebno iz tega razloga zavrniti dostop do vseh tonskih posnetkov. Nadalje, po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organ, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Posnetki razgovorov z vabljenimi osebami se izvajajo v skladu s Poslovnikom Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12), ki v 27. členu določa, da so seje senata zaprte za javnost in v 28. členu, da so udeleženci seje senata komisije dolžni varovati podatke (podatki o zaščitenih prijaviteljih, tajni podatki, osebni podatki, poslovne skrivnosti in drugi varovani podatki), s katerimi so se seznanili na seji, ki ni bila odprta za javnost. Objavo podatkov upoštevajoč predpise lahko dovoli le predsedujoči oziroma senat komisije, kar je glede obravnavanega primera bilo storjeno, kot že navedeno, z objavo na spletni strani komisije. Razkritje tonskih posnetkov bi organu povzročilo motnje pri njegovem delovanju in dejavnosti, saj vabljeni udeleženci razgovorov pred senatom komisije ne bi posredovali vseh odgovorov oziroma navajali vseh dejstev, pomembnih za nadaljnje delo komisije, če bi vedeli, da bo njihov razgovor v celoti prosto dostopen javnosti. Razkritje tonskih posnetkov bi tako povzročilo spremenjen način dela organa, kar bi vplivalo tako na vsebino in učinkovitost delovanja organa v prihodnje. Glede na navedeno uradna oseba ugotavlja, da sta izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi razkritje tonskih posnetkov ogrozilo učinkovito delo organa in obstaja konkretna nevarnost za nastanek motenj pri delovanju in dejavnosti organa. Na podlagi navedenega je organ zaključil, da zahtevani tonski posnetki razgovorov vsebujejo varovane osebne podatke in hkrati podatke v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo komisije, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri nadaljnjem delovanju oziroma dejavnosti komisije, do katerih dostop zato ni dovoljen in se na podlagi 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrne.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 23. 10. 2013 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa ter navedel, da je odločitev nepravilna in nezakonita. Prosilec je poudaril, da je organ zavrnil dostop do tonskih posnetkov, pri tem pa v obrazložitvi izpodbijane odločbi ni opravil ti. škodnega testa oziroma ga ni obrazložil, zaradi česar odločbe ni mogoče preizkusiti in je kot taka nezakonita. Prosilec je opozoril, da je obrazložitev sodne odločbe samostojna in avtohtona prvina pravice do poštenega sojenja, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave RS. Glede na dejstvo, da je organ v izpodbijani odločbi glede varstva osebnih podatkov navedel le, da dostop ni dopusten iz razloga varstva biometričnih podatkov, je prosilec poudaril, da bi se v konkretnem primeru zadovoljil tudi z anonimiziranimi osebnimi podatki (prepis zapisnika), zaradi česar tovrsten argument organa odpade.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 23. 10. 2013, št. 0900-59/2013/9 (01013), s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede na dejstvo, da ni dvoma, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da sodijo v njegovo delovno področje, se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, ali pa sta podani izjemi iz 3. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na kateri se je skliceval organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec je najprej ugotavljal, ali zahtevani tonski posnetki razgovorov, pod zaporedno št. 06210-949/2012-30, 42 in 44, vsebujejo osebne podatke, ki bi lahko predstavljali izjemo od prostega dostopa po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. ZDIJZ v tej točki napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko, neposredno ali posredno, identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevni posnetki vsebujejo osebne podatke (ime, funkcijo, določene podatke v zvezi s poklicnim delovanjem, pa tudi biometrične podatke) javnih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev, ki jih sicer kot javne v 3. odstavku 6. člena opredeljuje že ZDIJZ, kot tudi osebne podatke drugih oseb, ki so na kakršen koli drug način povezane z brezplačno pridobitvijo podjetja Obalni tehnološki sklad d.o.o. v 100% lastništvo Občine Piran, brez sklepa občinskega sveta Občine Piran. Za obdelavo slednjih oziroma za njihovo posredovanje javnosti ni pravne podlage v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1, saj gre za podatke o osebah, ki niso ne javni uslužbenci in ne javni funkcionarji. Ob tem je že organ opozoril na pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v 5. odstavku 13. člena ZIntPK, kjer je določeno, da lahko organ v načelnih mnenjih in ugotovitvah obdeluje osebne podatke posameznika, in sicer ime, priimek, funkcijo, položaj in zaposlitev. Glede na dejstvo, da lahko organ načelna mnenja in ugotovitve na primeren način tudi javno objavi, kar je v konkretnem primeru tudi storil, je treba zaključiti, da navedeni podatki niso varovani osebni podatki in ne predstavljajo izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Drugače pa je glede biometričnih podatkov oseb, ki so sodelovale v razgovoru. Pooblaščenec se namreč strinja z navedbami organa, da zahtevani tonski posnetki vsebujejo tudi biometrične značilnosti oseb, ki so sodelovale v razgovoru, ki predstavljajo občutljive osebne podatke. Glas oseb v tonskem posnetku namreč izraža njihovo osebnost, njihove vedenjske značilnosti in njihovo čustveno stanje oziroma razkriva njihove čustvene reakcije, pa tudi govorne in jezikovne značilnosti kot npr.: hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezične vložke, itd. Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da iz 1. člena ZVOP-1 izhaja, da ta ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Za ugotovitev, ali lahko v konkretnem primeru razkritje posnetka privede do neupravičenega posega v zasebnost oseb, ki so sodelovale v razgovoru, pa je treba upoštevati tudi sodno prakso s tega področja. Ustavno sodišče RS je glede pravice na glasu že večkrat odločalo, pri čemer je v zadevi opr. št. Up-472/02 navedlo: »da je sodišče že sprejelo stališče, da je človekova zasebnost, katere nedotakljivost zagotavlja 35. člen Ustave RS, v območju človekovega bivanja bolj ali manj sklenjena celota njegovih ravnanj in ukvarjanj, občutij in razmerij, za katero je značilno in konstitutivno, da si jo človek oblikuje in vzdržuje sam ali sam z najbližjimi, s katerimi je v intimni skupnosti, na primer z življenjskim partnerjem, in da v njej biva z občutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogarkoli nezaželenega (odločba št. Up-32/94 z dne 13. 4. 1995, OdlUS IV, 38). Običajen in bistveni del ali vidik te celote so torej tudi človekova ravnanja. Vanje sodi tudi pravica človeka do lastnega glasu, pravica na glasu. Ta zagotavlja vsakomur, da sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. V človekovi besedi se namreč izraža njegova osebnost. Vsak ima pravico, da lahko govori prosto, brez zadrege in v normalnih okoliščinah, ki jih izraža krilatica "verba volant, litterae scriptae manent". Varstvo zajema možnost, da se človek v komunikaciji po lastni presoji odzove na najustreznejši način in se prilagodi vsakokratnemu naslovniku. K tej temeljni pravici sodi tudi to, da se človek sam odloči o tem, kdo bo slišal vsebino komunikacije - le sogovornik, določena zaključena skupina ljudi ali javnost. Odločitev o sebi in o svoji besedi zajema torej tudi določitev kroga oseb, ki naj slišijo vsebino pogovora. Svojo vsebino najde ta pravica v upravičenju vsakega človeka o tem, ali bo njegov glas posnet in s tem preko nosilca zvoka morda posredovan tretjim osebam, s čimer se beseda in glas od njega ločita in osamosvojita. Zapis daje oblast nad tujo osebo, tujo osebno dobrino, ker omogoča ponovitev in tako posega v izključno pravico osebe, da razpolaga s tem, kar je govorila, da sama odloča, kdo naj to sliši ali kdo lahko to sliši. Človeška komunikacija je z zagotovljenim varstvom v 35. in še posebej v 37. členu Ustave zaščitena pred tem, da bi besede (nepremišljena ali impulzivna izjava, površno mnenje ali pa kakršenkoli pogovor zaradi vsebine ali tona glasu v drugačnih okoliščinah) pričale proti tistemu, ki jih je izgovoril. Posnetek je avtentično ohranjena beseda ali glas, ki se je s posnetkom ločil od osebe, ki ga je izgovorila.«
V obravnavanem primeru je bistveno, da so zahtevani posnetki nastali na nejavni seji komisije, kjer so bili posamezniki zaslišani z namenom razjasnitve določenih spornih okoliščin primera, pri čemer so bili tudi poučeni o tem, da je pogovor zaupen. To pomeni, da so osebe, s katerimi je bil opravljen razgovor, utemeljeno pričakovale, da bodo posnetki dostopni in uporabljeni izključno za namen postopka pred komisijo. Razumljivo je, da so se posamezniki na vprašanja organa, prav zaradi izrecno poudarjenega zaupnega odnosa, odzivali drugače, kot bi se v primeru vnaprej dogovorjenega (javnega) nastopa, in da so določeni vidiki njihove osebnosti, ki sicer javnosti niso in ne bi mogle biti poznane, prišle še posebej do izraza. Kljub temu, da ni nobenega dvoma v to, da so se zaslišani posamezniki glede konkretnega primera, pa tudi ob posamičnih drugih priložnostih, nedvomno že pojavljal v javnosti, je Pooblaščenec zaključil, da gre v konkretnem primeru za varovane biometrične osebne podatke. Zahtevani tonski posnetki so nastali ob enkratnem dogodku zaupnega razgovora s komisijo, ki so ga posamezniki opravili v veri, da bo tudi posnetek tajen, posameznikove biometrične značilnosti, ki jih vsebuje posnetek (njihov glas in vedenjske ter čustvene reakcije v različnih, tudi občutljivih okoliščinah), pa javnosti sicer niso poznane. Tudi, če se določeni posamezniki, s katerimi so bili opravljeni razgovori, pojavljajo v medijih, to dejstvo še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1 za nadaljnjo obdelavo (na primer razkritje javnosti) obravnavanih osebnih podatkov. Konkretni tonski posnetek namreč ne vsebuje osebnih podatkov, ki bi bili zabeleženi pri kakšnem od javnih nastopov na radiju ali televiziji, temveč vsebuje osebne podatke, ki so bili zabeleženi pri razgovoru na seji komisije, ki ni javna, za točno določen namen. Zato osebnih podatkov na konkretnem tonskem posnetku ni mogoče enačiti z osebnimi podatki, razkritimi pri drugih javnih nastopih ali drugih oblikah pojavljanja v javnosti.
Pooblaščenec tako na podlagi navedenega zaključuje, da je glede zahtevanih tonskih posnetkov podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, tako glede biometričnih značilnostih oseb, s katerimi je bil opravljen razgovor (in se nahajajo na celotnem zvočnem posnetku), prav tako pa je ista izjema podana tudi glede osebnih podatkov tretjih oseb, ki so bili v razgovoru omenjeni, pa ne gre ne za javne funkcionarje niti za javne uslužbence.
Glede na pritožbene navedbe prosilca, da bi se iz razloga varstva biometričnih podatkov v konkretnem primeru zadovoljil tudi z anonimiziranimi osebnimi podatki (prepis zapisnika), je Pooblaščenec opravil poizvedbe pri organu ali razpolaga s prepisom zapisnika. Organ je poudaril, da z zapisnikom ne razpolaga in ga tudi sicer nikoli ne izdela. To pomeni, da zahtevana dokumentacija v zapisani obliki ne obstaja in zato ne more biti predmet presoje. Organ namreč na podlagi zahteve po ZDIJZ ni dolžan ustvariti dokumenta.
V nadaljevanju se je Pooblaščenec opredelil tudi do obstoja izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ tako glede zavrnitve dostopa do tonskih posnetkov, kot tudi pri delni zavrnitvi dostopa do dokumenta št. 06210-949/2012-14 z dne 23. 1. 2013. Glede zavrnitve dostopa do tonskih posnetkov nadaljnja argumentacija sicer ni potrebna, saj že obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omeji dostop do zahtevanih informacij.
Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: - podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in - specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa). Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, da bi takšni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.
Pooblaščenec ugotavlja, da je glede tonskih posnetkov prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa v konkretnem primeru izpolnjen. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) načeloma varujejo dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji, kamor štejemo vso korespondenco, ki je namenjena pripravi odločitev organa, npr. mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila, zapisnike, smernice ali podobne interne dokumente, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Dokumenti, ki jih v konkretnem primeru zahteva prosilec, očitno niso namenjen zunanjemu krogu oseb, saj gre za posnetke razgovorov, ki so potekali na seji senata, v skladu s 27. členom Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Ur. l. RS, št. 24/2012, v nadaljevanju Poslovnik) pa so seje senata komisije zaprte za javnost. 28. člen poslovnika nadalje določa, da so udeleženci seje senata komisije dolžni varovati podatke (podatki o zaščitenih prijaviteljih, tajni podatki, osebni podatki, poslovne skrivnosti in drugi varovani podatki), s katerimi so se seznanili na seji, ki ni bila odprta za javnost. Objavo podatkov s seje lahko, upoštevajoč predpise, ki urejajo varovanje tajnih, osebnih in drugih varovanih podatkov, dovoli le predsedujoči ali senat komisije. Udeleženci seje senata komisije javnosti ali nepooblaščenim tretjim osebam brez dovoljenja predsedujočega tudi ne smejo razkrivati nejavnih informacij in podatkov, s katerimi so se seznanili na seji, še posebej, če bi s tem lahko ogrozili interese postopkov pred komisijo ali interese predkazenskega, kazenskega in postopkov pred drugimi pristojnimi organi. Po 3. odstavku 32. člena poslovnika se lahko seja ali posamezna točka dnevnega reda zvočno snema. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru, upoštevaje prej navedeno, pa tovrstni zvočni posnetki praviloma niso namenjeni javnosti. Seje senata komisije namreč potekajo v zaupnem duhu in (upoštevaje veljavne zakonske podlage) ob pričakovanju, da bo njihova vsebina ostala zaupna. Tako so tudi zaslišanja oziroma razgovori z osebami, v zadevi organa št. 06210-949/2012, potekala v zaupnem duhu, saj so udeleženci seje, člani senata komisije, kakor tudi osebe, s katerimi se je opravljal razgovor, pričakovali, da bodo njihova svobodno in odkrito izražena stališča, namenjena le rabi znotraj organa. Takšna narava dokumentov pa nesporno nakazuje na dejstvo, da gre za dokumente, povezane z notranjim, internim delovanjem organa, s čimer je izpolnjen prvi kriterij izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Namen, ki ga zasledujejo takšne zaprte seje organov, je običajno v tem, da se zagotovi odprta platforma, v kateri lahko udeleženci odkrito razpravljajo in izražajo svoja mnenja, ki so zagotovo manj okrnjena in prilagojena splošni javnosti, kot bi bila v primeru širše javne razprave. Prav tako se je treba zavedati, da udeleženci tovrstnih zaslišanj komisiji ne bi posredovali vseh odgovorov oz. navedli vseh dejstev v takšni obliki in na takšen način, če bi se zavedali, da bo njihovo zaslišanje v celoti prosto dostopno javnosti. Če bi v celoti dovolili dostop do tovrstnih posnetkov na podlagi ZDIJZ, bi tudi izničili namen določbe 27. člena Poslovnika, saj bi s tem seje senata komisije dejansko postale odprte za javnost. Delo organa bi bilo na ta način nedvomno moteno in po kvaliteti slabše, saj osebe, ki bi se udeleževale postopkov pred senatom komisije, temu ne bi več odkrito in neobremenjeno, v duhu zaupnosti, posredovale podatkov. Razkrivanje vseh zvočnih posnetkov sej senata komisije bi tako povzročilo težke motnje v delu komisije, ker bi to povsem spremenilo način njenega dela ter hkrati bistveno spremenilo tudi vsebino in vlogo organa. Pooblaščenec je po presoji vseh okoliščin tako prišel do ugotovitve, da bi razkritje zahtevanih zvočnih posnetkov nedvomno povzročilo motnje pri delovanju organa. Pooblaščenec se tako strinja s stališčem organa, da je institut takšnih razgovorov pomemben za učinkovito delovanje organa, tudi v prihodnje. Če bi posamezniki na razgovore prihajali z zavedanjem, da bodo posnetki sej javni, organu ne bi več zaupali podatkov, ki jih ta potrebuje za presojo posamičnih primerov. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da sta v obravnavanem primeru izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi javnost zahtevanih dokumentov v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost za nastanek motenj pri delovanju organa.
Tudi glede delne zavrnitve dostopa do dokumenta z oznako št. 06210-949/2012-14 z dne 23. 1. 2013, Pooblaščenec ocenjuje, da je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je sicer zatrjeval, da v danem primeru niso izpolnjeni niti pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, vendar Pooblaščenec temu ni mogel slediti, saj kot navaja že organ sam, gre za vsebino, ki naj bi organu pomagala pri reševanju zadeve, ki sodi v njegovo delovno področje, kar je eden izmed pogojev, da lahko govorimo o informacijah javnega značaja. Dokument, ki je predmet presoje, je organ prejel kot odgovor poslovnega subjekta v zvezi z zahtevo komisije po posredovanju podatkov oziroma dokumentacije, kar dejansko pomeni zunanje delovanje organa in torej ne gre za tipičen dokument, s katerim se varuje »notranje razmišljanje organa«. Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da zgolj zato, ker je bil določen dokument pridobljen od poslovnega subjekta, to ni nujno razlog, da ga ne moremo vključiti v navedeno izjemo, saj je treba informacije presojati tudi z vidika vsebine in namena komunikacije. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pri uresničevanju svojih zakonskih nalog na področjih preprečevanja in omejevanja korupcije, nasprotja interesov, krepitve integritete in transparentnosti javnega sektorja ter pravne države, nedvomno vezan tudi na sodelovanje ne samo z državnimi nadzornimi organi ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, temveč tudi z zasebnimi subjekti, ki razpolagajo z informacijami, ki jih komisija potrebuje za opravljanje svojih pristojnosti. Poslovnik organa v 16. členu določa, da se posebne oblike sodelovanja (na primer izmenjava podatkov, informacij in dokumentov, dostopanje do zbirk osebnih in drugih podatkov, skupna usposabljanja in izpopolnjevanja, obdobni sestanki in podobno) lahko opredelijo s sporazumi ali drugimi oblikami urejanja sodelovanja med državnimi organi ter drugimi subjekti javnega in zasebnega sektorja. Organ je pri tem dolžan še posebej paziti, da s podajanjem informacij splošni in strokovni javnosti ter medijem ne ogrozi interesa postopkov komisije ter interesov predkazenskega, kazenskega in postopkov iz pristojnosti drugih organov (15. člen Poslovnika organa). Glede na pristojnosti in naloge organa lahko v določenih primerih med izjemo iz 11. točke 1. dostavka 6. člena ZDIJZ vključimo tudi dokumente oziroma njihov del, ki so bili posredovani drugemu organu ali od njih pridobljeni. Kot je poudaril že organ, je delno zavrnil dostop, ker gre za informacije, s katerimi je želel poslovni subjekt organ širše seznaniti z dotedanjimi aktivnostmi subjekta, z namenom, da bi organ lažje izvajal svoje pristojnosti. To pomeni, da gre za informacije, ki izkazujejo, na kakšen način organ ugotavlja kršitve, kako pridobljene informacije povezuje oziroma kako organ razmišlja, pred sprejetjem odločitve, ki se izrazi v mnenju, stališču in drugi odločitvi, s katerimi organ deluje navzven do organov in javnosti. Pri presoji utemeljenosti obstoja navedene izjeme pa je treba opraviti še test škode – ali bi razkritje zavrnjenih delov dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. V izpodbijani odločbi je organ opozoril na specifičnost svojega postopka, ki temelji na zaupnem odnosu med organi javnega in zasebnega sektorja, saj je za delovanje organa nujno potrebno, da razpolaga z informacijami, na podlagi katerih lahko sprejema ukrepe in metode za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov. Vsebina dokumenta, ki ga zahteva prosilec, namreč ne predstavlja dejstev v smislu delovanja same institucije, ampak jih organ preučuje zaradi suma korupcije. Z razkritjem dokumentov, bi se tako razkrila metoda in strategija dela, na kakšen način, katere informacije in od koga se informacije pridobivajo. Če bi se postavili na stališče, da so tako pridobljene informacije v celoti prosto dostopne, potem bi praktično onemogočili nadaljnje delo organa. Organ je namreč pri uresničevanju svojih pristojnosti odvisen od informacij, ki jih pridobi od drugih organov ali oseb, ki so z zadevo kakorkoli povezani. Če bi se slednji zavedali, da bo vse prosto dostopno, potem ne bi posredovali vseh odgovorov oz. navedli vseh dejstev v takšni obliki in na takšen način, da bi lahko organ ugotavljal kršitve. Glede na navedeno, bi po prepričanju Pooblaščenca, razkritje vsebine navedenih delov dokumenta, povzročilo motnje v delovanju institucije organa, saj bi poseglo v samo bistvo postopka, ki izhaja iz načela zaupnosti, zaradi česar bi bil ogrožen smisel in pomen delovanja organa.
Pooblaščenec je nadalje ocenil, da v danem primeru niso podane okoliščine za razkritje zahtevanih informacij na podlagi javnega interesa. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ postopek, iz katerega izvirajo zahtevani posnetki in dokument št. 06210-949/2012-14 z dne 23. 1. 2013, uvedel na podlagi določb 13. člena ZIntPK in je po končanem postopku dne 18. 7. 2013 izdal ugotovitve v konkretnem primeru, ki jih je objavil na svoji spletni strani. V objavljenem dokumentu je organ ocenil, da je prišlo v konkretnem primeru do izkrivljanja pravnih pravil, ki urejajo način in postopke ustanavljanja občinskih podjetij ter imenovanje vodstev teh podjetij. Pooblaščenec ocenjuje, da je javnost že z objavljenimi ugotovitvami v konkretnem primeru, pridobila dovolj informacij, da si o zadevi ustvari mnenje, pri čemer še dodatno razkritje posnetkov ne bi bistveno in kvalitativno pripomoglo k javni razpravi o tej zadevi. Javnost namreč z razkritjem zahtevanih posnetkov in dela dokumenta ne bi pridobila več informacij o brezplačni pridobitvi podjetja Obalni tehnološki sklad d.o.o. v 100% lastništvo Občine Piran, brez sklepa občinskega sveta Občine Piran. Bi pa takšno razkritje posnetkov nesorazmerno poseglo v zasebnost oseb, s katerimi je bil opravljen razgovor, prav tako pa bi se z razkritjem poslalo sporočilo bodočim udeležencem podobnih razgovorov pred organom, da bodo lahko tovrstni posnetki tudi v bodoče in brez preciznega tehtanja javnega interesa na voljo javnosti, kar bi organu pri njegovem delovanju nedvomno povzročilo motnje pri doseganju namena samega zakona, ki pa je krepitev delovanja pravne države, krepitev integritete in transparentnosti ter preprečevanje koruptivnih dejanj.
Ker v konkretnem primeru zahtevane informacije, do katerih je organ zavrnil dostop, predstavljajo izjemi iz 3. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, interes javnosti pa po presoji Pooblaščenca ni podan, je Pooblaščenec pritožbo prosilca, v skladu s 1. odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Glede navedb prosilca, da je organ dolžan povrniti vse pritožbene stroške prosilca, Pooblaščenec ugotavlja, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. Določba 113. člena ZUP namreč v 1. odstavku določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo z dne 3. 10. 2013, št. 0900-59/2013/7 (01013), Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka