Prosilec - Ministrstvo za finance
+ -Številka: 090-223/2013/2
Kategorije: Davčna tajnost, Test interesa javnosti
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ prosilcu zavrnil dostop do kopije odločbe, s katero je Ministrstvo za finance kot drugostopenjski pritožbeni organ odločilo o pritožbi Občine Žužemberk.V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je zahtevan dokument označen kot "davčna tajnost" in da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj izjeme iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je tudi ugotovil, da izvedba testa javnega interesa, v zvezi z razkritjem zahtevane odločbe, v tem trenutku ni zakonsko možna, saj postopek (še) ni pravnomočno končan.
ODLOČBA:
Številka: 090-223/2013/2
Datum: 8. 11. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 16. 10. 2013, (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo št. 090-28/2013/5 z dne 4. 10. 2013 Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Kabinet ministra, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 16. 10. 2013 zoper odločbo št. 090-28/2013/5 z dne 4. 10. 2013 Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Kabinet ministra, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 6. 9. 2013 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval, da se mu v postopku izvedbe davčnega nadzora v Občini Žužemberk posredujejo naslednji dokumenti:
1. kopijo sklepa št. DT-0610-4479/2012-1-12-210-05 z dne 14. 10. 2012,
2. kopijo zapisnika št. DT-0610-4479/2012-3-12-210-05 z dne 18. 12. 2012,
3. kopijo odločbe št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1. 2013,
4. kopijo pritožbe Občine Žužemberk zoper odločbo št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1.2013,
5. kopijo odločbe, s katero je Ministrstvo za finance kot drugostopenjski pritožbeni organ odločilo o pritožbi Občine Žužemberk zoper odločbo št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1.2013.
Organ je ugotovil, da z dokumenti, navedenimi pod točkami 1. do 4. ne razpolaga, zato je skladno z 20. členom ZDIJZ zahtevo v tem delu, z dopisom št. 090- 28/2013/3 z dne 24. 9. 2013, odstopil Davčnemu uradu Novo mesto v pristojno reševanje.
O zahtevi prosilca pod točko 5. glede dostopa do kopije odločbe, s katero je Ministrstvo za finance kot drugostopenjski pritožbeni organ odločilo o pritožbi Občine Žužemberk zoper odločbo št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1.2013, je organ odločil z odločbo z dne 4. 10. 2013, št.: 090-28/2013/52, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ citiral 5. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Organ je nadalje navedel, da Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDavP-2) določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Po preučitvi zahtevane odločbe je organ ugotovil, da odločba vsebuje podatke, ki se v skladu z določbami ZDavP-2 štejejo kot davčna tajnost in je zato potrebno te podatke varovati kot zaupne. Poleg tega je predmetna odločba tudi vidno označena z oznako »davčna tajnost«. Glede na navedeno je organ zaključil, da je v konkretnem primeru podana izjema po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDUZ, zato je zahtevo zavrnil.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 18. 10. 2013 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa, nato pa navedel, da je organ v obravnavanem primeru spregledal dejstvo, v zvezi s čim in kdo je v konkretnem primeru davčni zavezanec. To sta Občina Žužemberk in župan kot občinski funkcionar. Davčni nadzor s strani Davčnega urada Novo mesto je bil izveden na podlagi prijave Komisije za preprečevanje korupcije. Nanašala se je na stalno privatno uporabo službenega vozila s strani župana. Prosilec je nadalje citiral drugi in tretji odstavek 6. člena ZDIJZ in predlagal, da Pooblaščenec izvede test interesa javnosti. Prosilec meni, da ima javnost pravico izvedeti, kako se je, kako se še in kako bi se moralo uporabljati službeno vozilo občine za privatne potrebe, da ne bi bila kršena zakonodaja. Prosilec meni, da ima kot občinski svetnik na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Statutu Občine Žužemberk dolžnost, da med drugim nadzira tudi delo župana in občinske uprave. Vendar tega ne more, ker se mu omejuje dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev in opravljanje javne funkcije. Ker je davčni postopek končan, meni, da ni več ovir za omejitev dostopa do zahtevane informacije.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 21. 10. 2013, št. 090-28/2013/7, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V konkretnem primeru je prosilec zahteval kopijo odločbe, s katero je Ministrstvo za finance kot drugostopenjski pritožbeni organ odločilo o pritožbi Občine Žužemberk zoper odločbo št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05 z dne 16. 1.2013. Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje odločba št. DT 499-02-31/2013 z dne 21. 8. 2013, ki jo je izdalo Ministrstvo za finance RS, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za upravni postopek na II. stopnji s področja carinskih in davčnih zadev. Dokument je vidno označen kot »davčna tajnost«.
Glede na dejstvo, da ni dvoma, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in da sodi v njegovo delovno področje, se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevan dokument predstavlja informacijo javnega značaja, ali pa je podana izjema iz 5. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ v izpodbijani odločbi. Navedena izjema določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. ZDavP-2 v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena (z naslovom davčna tajnost) je določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen ZDavP-2 (z naslovom dolžnost varovanja davčne tajnosti) določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. člena ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo (Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008). Po ZDavP-2 sklop pravil od 15. člena naprej tako operacionalizira načelo tajnosti (glej 8. člen ZDavP-2 – načelo tajnosti podatkov). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. V konkretnem primeru gre za podatke o zavezancu za davek, ki jih je organ zbral v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora. To pomeni, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki jih prvi odstavek 15. člena ZDavP-2 z generalno klavzulo označuje kot »podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ«. Z omenjeno določbo je zakonodajalec začrtal zelo široko pojmovanje davčne tajnosti. Po tej določbi so pogoji za obstoj davčne tajnosti, da:
1. s podatki razpolaga davčni organ (organ, pristojen za odmero in izterjavo davkov, ki je v konkretnem primeru Ministrstvo za finance Republike Slovenije),
2. gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca (v konkretnem primeru na Občino Žužemberk, ki je zavezanka za davek),
3. gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo (v konkretnem primeru v zvezi z davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve).
Vsi trije pogoji so torej v konkretnem primeru izpolnjeni. Vendar to še ni dovolj za utemeljitev obravnavane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. ZDavP-2 v prvem odstavku 17. člena določa, da mora biti vsak podatek oziroma vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak, razen, če minister, pristojen za finance, s predpisom iz petega odstavka tega člena določi drugače. V konkretnem primeru je zahtevana odločba vidno zgoraj desno označena z oznako »davčna tajnost«. Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega zaključil, da je v konkretnem primeru nedvomno podana izjema po 5. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ZDIJZ pri obravnavani izjemi ne zahteva izvedbe škodnega testa, temveč se lahko organ sklicuje na izjemo iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ vedno, ko gre za podatke, ki izpolnjujejo v prejšnjem odstavku navedene pogoje, ki izhajajo iz določb ZDavP-1. Varstvo davčne tajnosti je torej po ZDIJZ absolutna izjema. Do takšnega zaključka vodi tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki sicer določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (v katerem so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pri čemer pa to ne velja za primere iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi navedenega podatkov iz zahtevane odločbe, ki v celoti predstavlja davčno tajnost, ni dopustno razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, četudi bi jih lahko opredelili kot podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, na kar je sicer opozoril prosilec v pritožbi. Ta del pritožbene navedbe prosilca za ta pritožbeni postopek torej ni pravno relevanten, zato se Pooblaščenec do njega ni posebej opredeljeval.
Prav tako za ta pritožbeni postopek ni pravno relevantno sklicevanje prosilca na pristojnosti, ki jih ima kot občinski svetniki na podlagi ZLS in Statuta Občine Žužemberk. Dejstvo, da je prosilec občinski svetnik, stranki v postopku po ZDIJZ nikakor ne daje pravice, da bi prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec v konkretnem primeru zato ni postavljen v privilegiran položaj, ki bi mu dajala več pravic, kot jih ima po ZDIJZ katerikoli prosilec. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so namreč informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. To pa seveda ne pomeni, da prosilec do tega dokumenta ne more priti na podlagi kakšnega drugega predpisa. Vendar ta presoja presega pristojnosti Pooblaščenca, zato se do tega vprašanja ni opredeljeval.
Prosilec v pritožbi predlaga, da Pooblaščenec presodi, ali je javnemu interesu bolj zadoščeno z razkrivanjem ali z zapiranjem zahtevane informacije, zato je Pooblaščenec preveril, ali je v konkretnem primeru možna izvedba testa interesa javnosti. Določba drugega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen kadar gre za podatke iz 5. točke prvega odstavka, razen če je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku. Iz zapisane določbe izhaja, da se test interesa javnosti, v primerih, ko je ugotovljena izjema davčne tajnosti, lahko izvaja le, kadar je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku. Postopek je pravnomočno končan, ko se odločba ne more več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku, pa je stranka z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile z njo naložene kakšne obveznosti. V obravnavanem primeru je predmet presoje drugostopenjska odločba, s katero pa se postopek (še) ni pravnomočno končal. Na podlagi tega dejstva je Pooblaščenec ugotovil, da izvedba testa javnega interesa, v zvezi z razkritjem zahtevane odločbe, v tem trenutku ni zakonsko možna. Če pa se bodo v prihodnosti okoliščine spremenile in bo konkretni davčni postopek pravnomočno končan, lahko prosilec odločbo znova zahteva in pri tem organu predlaga izvedbo testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka