Civilna iniciativa čistilna naprava - Občina Radlje ob Dravi
+ -Številka: 090-222/2013/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje različne dokumentacije v zvezi z izvajanjem projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave« in vodooskrbe za Občino Radlje ob Dravi. Organ mu je del dokumentacije posredoval, glede zahtevanih "izobraževalnih, svetovalnih in koordinacijskih pogodb", ki jih je zahteval prosilec, pa ugotovil, da z njimi ne razpolaga. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec zahtevane pogodbe poimenoval kot "izobraževalne, svetovalne in koordinacijske", dejansko pa je želel vse pogodbe za izvajanje storitev v zvezi z navedenim projektom. Organ bi v postopku moral, upoštevaje načelo varstva pravic prava neuke stranke, zahtevo prosilca obravnavati široko in mu pri tem nuditi vso potrebno pomoč. V kolikor je ocenil, da je njegova zahteva nejasna, bi prosilca moral pozvati na dopolnitev, česar pa ni storil. Pooblaščenec je zato izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu v ponoven postopek.
ODLOČBA:
Številka: 090-222/2013/6
Datum: 18. 11. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. in 3. odstavka 251. člena ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Civilne iniciative »čistilna naprava – komunalne dejavnosti«, Ulica pri skali 19, 2360 Radlje ob Dravi (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Radlje ob Dravi, Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi (v nadaljevanju organ) št. 090-0001/2013-09 z dne 10. 10. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Občine Radlje ob Dravi, št.: 090-0001/2013-09 z dne 10. 10. 2013, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se zadeva v delu, ki se nanaša na 2. in 3. točko zahteve prosilca vrne organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o zahtevi prosilca v tem delu odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V delu zahteve, ki se nanaša na seznam vsem služnostnih pogodb s parcelnimi številkami in morebitno označbo odškodnin, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 8. 10. 2013 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval vpogled in fotokopije naslednjih dokumentov:
1. Priloge (dopisi ministrstva) k vabilom sestanka s koordinatorjem z dne 15. 9. 2011 in 22. 2. 2013.
2. Vse svetovalne, izobraževale, koordinacijske pogodbe v zvezi s projektom »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave« in vodooskrbe za Občino Radlje ob Dravi (npr. SI Consult…, drugi izvajalci). Posredovana je bila že pogodba sklenjena s podjetjem Daro d.o.o..
3. Vse zapisnike o izbiri, skupaj z razpisno dokumentacijo za izvajalca pod prejšnjo točko. Za Daro d.o.o. je bilo že posredovano.
4. Pogodba za izvajanje strokovnega nadzora pri izgradnji: elektro, strojna in gradbena dela za kanalizacijo, čistilno napravo in nizko napetostne (NN) priključke.
5. Zapisnike tedenskih koordinacij strokovnega nadzora pri gradnji s pooblastilom IZS (delovna organizacija in odgovorni nadzornik – fizična oseba).
6. Situacija poteka kolektorjev pri čistilni napravi s parcelnimi številkami (situacijski načrt z vrisanimi kolektorji) in primarni vod kanalizacije.
7. Seznam vseh služnostnih pogodb (kolektor, priključni NN vodi) s parcelnimi številkami in morebitno označbo odškodnin.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-0001/2013-09 z dne 10. 10. 2013, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Organ je zahtevi prosilca ugodil v točki 1., 4., 5., in 6., v preostalih točkah (2., 3. in 7. ) pa zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 17. 10. 2013 vložil pritožbo, v kateri od Pooblaščenca pričakuje, da preveri, ali dokumenti resnično ne obstajajo oz. ali ti, v primeru obstoja, predstavljajo prosto dostopno informacijo.
Pooblaščenec je dne 23. 10. 2013 prejel dopis organa št. 090-0001/2013-09, s katerim Pooblaščencu v odločanje odstopa pritožbo.
Pooblaščenec je dne 29. 10. 2013 pri organu opravil ogled in camera, pri čemer je organ, na podlagi zahteve prosilca pod 2. točko pojasnil, da v okviru projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave« in vodooskrbe za Občino Radlje ob Dravi, razpolaga z vrsto t.i. storitvenih pogodb in z le eno koordinacijsko pogodbo, sklenjeno s podjetjem Daro d.o.o., s katero pa prosilec že razpolaga. Organ dodaja, da je pri izvajanju projekta, po postopku javnega naročanja, izbral in sklenil pogodbo z vrsto izvajalcev, ki so sodelovali pri tem projektu, med njimi je npr. tudi podjetje Sl Consult, ki ga prosilec omenja v zahtevi. Vsi izvajalci so bili izbrani z namenom izvedbe določenega dela, npr. izdelave dokumentacije, izdelave vlog, ipd.. V tem primeru gre po mnenju organa za t.i. storitvene pogodbe, ki so vezane na pripravo določene dokumentacije, povezane s samo izvedbo postopka in ne za svetovalne, izobraževalne ali koordinacijske pogodbe, kot jih zahteva prosilec. Organ glede zahteve prosilca pod 3. točko pojasni, da že iz zgoraj navedenega izhaja, da svetovalne, izobraževalne ali druge koordinacijske pogodbe, razen tista, sklenjena s podjetjem Daro d.o.o., ne obstajajo, zato tudi zapisniki o izboru, skupaj z razpisno dokumentacijo, ne obstajajo oz. organ z njo ne razpolaga. Obstaja sicer dokumentacija, ki se nanaša na podjetje Daro d.o.o., s katero pa prosilec že razpolaga. Glede zahteve prosilca pod 7. točko pa je bilo na ogledu in camera ugotovljeno, da organ s takšnim seznamom ne razpolaga. Organ sicer razpolaga s služnostnimi pogodbami v fizični obliki, v katere pa je bil prosilcu omogočen vpogled dne 8. 10. 2013. Prosilcu je bilo omogočeno tudi fotokopiranje zahtevanih služnostnih pogodb.
Pooblaščenec je dne 8. 11. 2013 prosilcu vročil zapisnik o ogledu in camera ter ga pozval k podaji morebitnih pripomb. Dodatno je prosilca pozval tudi k navedbi, ali so predmet njegove zahteve tudi t.i. storitvene pogodbe, in dokumentacija, ki se nanaša na njih, za katere je Pooblaščenec na ogledu in camera ugotovil, da organ z njimi razpolaga.
Na poziv Pooblaščenca je prosilec odgovoril z dopisom z dne 14. 11. 2013, v katerem navaja, da ga organ nikoli ni seznanil s tem, da je bilo v postopku javnega naročanja izbrano vrsto izvajalcev, ki so sodelovali v projektu in s katerimi so bile sklenjene t.i. storitvene pogodbe. Prosilec tako navaja, da mu ni bil omogočen vpogled v t.i. storitvene pogodbe in pripadajočo dokumentacijo, prav tako mu takšen termin pogodbe ni bil poznan, zato jih je v zahtevku imenoval kot koordinacijske pogodbe.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
1. da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
2. da organ z njo razpolaga,
3. da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Pooblaščenec je na ogledu in camera ugotovil, da organ, v okviru projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave« in vodooskrbe za Občino Radlje ob Dravi, razpolaga z vrsto pogodb, sklenjenih z izvajalci, ki so bili v okviru izvedbe projekta izbrani za izvedbo določenega dela. Res je sicer, da gre v konkretnem primeru za t.i. storitvene pogodbe in ne za svetovalne, koordinacijske ali izobraževalne pogodbe, ki jih je izrecno zahteval prosilec, vendar gledano širše, tudi svetovalne, koordinacijske ali izobraževalne pogodbe sodijo med t.i. storitvene pogodbe, saj se s posameznikom sklene pogodba za izvedbo določene storitve. Prav tako prosilec v dopisu z dne 14. 11. 2013 navaja, da mu termin »storitvena pogodba« ni bil poznan, zato je v svoji zahtevi uporabil termin »koordinacijska« pogodba. Pod termin koordinacijska pogodba pa se po njegovem mnenju štejejo tudi t.i. storitvene pogodbe, za katere je bilo na ogledu in camera ugotovljeno, da organ z njimi razpolaga. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku tako ugotovil, da je organ zahtevo prosilca obravnaval zelo ozko in le v okviru njegovega poimenovanja pogodb, pri čemer pa Pooblaščenec meni, da od prosilca kot prava neuke stranke ne gre pričakovati, da bo natančno vedel, kako je pri organu poimenovana določena pogodba. Da je prosilec v okviru svoje zahteve želel pridobiti tudi vse storitvene pogodbe izhaja tudi iz dejstva, da je v zahtevi kot primer pogodbe navedel pogodbo, sklenjeno s podjetnem SI Consult. Organ bi tudi iz tega moral sklepati, da prosilec želi pogodbe za vse tovrstne storitve.
Pooblaščenec ob tem poudarja, da 2. odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. 7. člen ZUP v 2. odstavku določa, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, stranko na to opozoriti. V 4. odstavku istega člena pa določa tudi, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. »Pomoč neuki stranki se namreč ne omejuje zgolj na dolžnost poučevanja o procesnih pravicah v upravnem postopku. Pouka o procesnih pravicah ni mogoče ločiti od pouka o materialnih pravicah, ker so prve povezane z drugimi. Zato je uradna oseba dolžna opozoriti vsakogar na možnost, da lahko uveljavi materialno pravico, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima opozorjeni podlago za uveljavitev kakšne pravice." (Sodba VS RS, št. 73/94-7). Opustitev pomoči neuki stranki pomeni kršitev pravil postopka, izdana odločba pa je zaradi tega lahko izpodbojna (251. člen ZUP). Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi zahteve določa tudi Uredba v 6. členu. Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.
Iz zahteve prosilca z dne 8. 10. 2013 izhaja, da želi pridobiti svetovalne, izobraževalne in koordinacijske pogodbe ter razpisno dokumentacijo, ki se nanaša nanje, v zvezi z dotičnim projektom, ki so bile sklenjene npr. s podjetjem Sl Consult in drugimi izvajalci. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi upošteval le dejstvo, da je prosilec v zahtevi navedel oz. pogodbe poimenoval kot svetovalne, izobraževalne in koordinacijske, ni pa organ upošteval ostalih dejstev oz. navedb prosilca, ki nakazujejo na to, da je prosilec uporabil napačni termin poimenovanja teh pogodb, ker jih ni poimenoval kot t.i. storitvene pogodbe, čeprav je kot primer navedel ravno stroitveno pogodbo, sklenjeno s podjetjem Sl Consul.
Organ bi moral prosilca, če je bil v dilemi, katere pogodbe in razpisna dokumentacija so predmet njegove zahteve, pred odločitvijo pozvati na dopolnitev oz. na izjasnitev o zahtevi, ali mu skladno z 2. odstavkom 18. člena ZDIJZ in 7. členom ZUP nuditi ustrezno pomoč, ki bi lahko pripomogla k določnejši oz. pravilni opredelitvi prosilčeve zahteve, katere konkretne pogodbe in razpisno dokumentacijo želi. Ker organ ničesar od zgoraj navedenega ni storil, je po oceni Pooblaščenca zagrešil bistvene kršitve pravil postopka, zato je Pooblaščenec izpodbijano odločbo, v delu, ki se nanaša na pogodbe v zvezi s projektom »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave« in vodooskrbe za Občino Radlje ob Dravi (SI Consult…, drugi izvajalci) in na vse zapisnike o izboru, skupaj z razpisno dokumentacijo za izvajalca, na podlagi 1. ostavka 251. člena ZUP odpravil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.
Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.
Glede na to, da so predmet zahteve prosilca tudi t.i. svetovalne pogodbe v zvezi s projektom »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave« in vodooskrbe za Občino Radlje ob Dravi in vsi zapisniki o izboru izvajalca, skupaj z razpisno dokumentacijo, se mora organ v ponovljenem postopku konkretno opredeliti do posameznih dokumentov iz zahtevane dokumentacije in v zvezi s tem, za vsak posamičen dokument, presoditi, ali je podana katera izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Če katera od izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ obstaja, mora organ v ponovljenem postopku presoditi tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Organ je v ponovljenem postopku dolžan, v povezavi s 44. členom ZUP, ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti tudi za to, da bodo v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba.
Glede zahteve prosilca pod 7. točko, ki se nanaša na seznam vseh služnostnih pogodb (kolektor, priključni NN vodi) s parcelnimi številkami in morebitno označbo odškodnin, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oziroma v dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom, v obliki seznama, skupaj s parcelnimi številkami in morebitno označbo odškodnin, ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanim dokumentom razpolaga. Kot je bilo ugotovljeno na ogledu in camera je namreč organ prosilcu omogočil vpogled v vse zahtevane služnostne pogodbe in mu na njegovo željo tudi fotokopiral tiste služnostne pogodbe, katere je prosilec zahteval.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati, prav tako pa organ prosilcu, na podlagi določb ZDIJZ, ni dolžan podajati dodatnih pojasnil in obrazložitev, saj ga določbe ZDIJZ zavezujejo le k posredovanju že obstoječih dokumentov, nikakor pa ne k ustvarjanju novih. Pri ustvarjanju seznama vseh služnostnih pogodb s parcelnimi številkami in morebitno označbo odškodnin pa bi zagotovo šlo za ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan narediti. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Na podlagi ugotovljenega v pritožbenem postopku je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo, v delu, ki se naša na 2. in 3. točko zahteve prosilca, v skladu s 1. in 3. odstavkom 251. člena ZUP, odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. V delu zahteve, ki se nanaša na 7. točko zahteve prosilca, pa je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. Zoper 2. in 3. točko izreka te odločbe lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka