Prosilec - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
+ -Številka: 090-221/2013/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval odgovor na vprašanje, zakaj je bila v njegovem primeru izdana nezakonita odločba in kdo je za to odgovoren, ter poročilo o izvedenem nadzoru oz. preiskavi glede nepravilnosti, pri izdaji odločbe v njegovem primeru. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, saj v konkretnem primeru ni bil izveden noben nadzor, zaradi česar poročilo o nadzoru ne obstaja. Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da organ z dokumentom ne razpolaga, zaradi česar je pritožbo prosilca zavrnil. Pooblaščenec prav tako pojasnjuje, da ZDIJZ ne varuje pravice prosilca do pridobivanja odgovorov na vprašanja, ampak le pravico zahtevati dokument, ki se že nahaja v materializirani obliki.
ODLOČBA:
Številka: 090-221/2013/4
Datum: 11. 12. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, 1518 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 1020-4/2013 z dne 10. 9. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo ZPIZ Slovenije, št. 1020-4/2013 z dne 10. 9. 2013, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 4. 7. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje:
- odgovora na vprašanje »Zakaj je bila v njegovem primeru izdana nezakonita odločba?«,
- odgovora na vprašanje »Kdo je osebno odgovoren za izdajo nezakonite odločbe?«,
- pisnega poročila o izvedenem notranjem nadzoru oz. izvedeni preiskavi nepravilnosti zaradi izdaje nezakonite odločbe z dne 21. 9. 2011.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 1020-4/2013 z dne 10. 9. 2013, s katero je zahtevo prosilca, ki se nanaša na posredovanje pisnega poročila o izvedenem notranjem nadzoru oz. izvedeni preiskavi nepravilnosti zaradi izdaje nezakonite odločbe, izdane dne 21. 9. 2011, zavrnil. V obrazložitvi je organ pojasnil, da gre v konkretnem primeru za priznavanje pravic na podlagi invalidnosti. Prosilcu je bila z odločbo z dne 21. 9. 2011 priznana pravica na podlagi invalidnosti, zoper katero pa je prosilec vložil izrecno pravno sredstvo. Organ je nato, na podlagi 275. člena ZUP, ki omogoča odpravo oziroma razveljavitev odločbe po uradni dolžnosti, dne 17. 8. 2012 izdal novo odločbo, s katero je odločbo z dne 21. 9. 2011 odpravil. Razlogi za odpravo odločbe z dne 21. 9. 2011 so razvidni iz obrazložitve te odločbe. ZUP ob odpravi po nadzorstveni pravici ne predvideva priprave kakršnegakoli pisnega poročila, zato organ takega poročila za potrebe svojega dela ni ustvaril. Konkretni postopek priznavanja pravic na podlagi invalidnosti v primeru prosilca še ni zaključen, saj je prosilec vložil tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Ker so organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, prosilcu ni bilo mogoče posredovati želenega poročila.
Prosilec je v pritožbi z dne 25. 9. 2013 navedel, da odločbo izpodbija v tistem delu, ki govori, da je bila ob uporabi 275. člena ZUP odločba z dne 21. 9. 2011 odpravljena in da so razlogi za tako določitev razvidni iz obrazložitve omenjene odločbe in da sama uporaba tega izrednega pravnega sredstva še ne pomeni, da gre za izdajo nezakonite odločbe, ter v delu, v katerem je organ zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje pisnega poročila o izvedenem notranjem nadzoru zaradi izdaje nezakonite odločbe izdane 21. 9. 2011. Z navedenim se prosilec ne strinja, saj v njegovem primeru ne gre za morebitne napake v postopku, temveč za izdajo nezakonite odločbe, ki je posledica ravnanja organa, ki ga je mogoče opredeliti kot hudo malomarno ali naklepno, saj je organ očitno kršil predpise. Vztraja, da je bilo ravnanje zaposlenih delavcev organa takšno, da iz njega izhaja namera, da izigrajo z zakonom določene pravice na način, ki je v nasprotju s pravili procesnega prava. Njihovo ravnanje je samovoljno in arbitrarno. Organ dela ni opravil s potrebno skrbnostjo in invalidska komisija ni ravnala profesionalno, saj sicer odločba z dne 21. 9. 2011 ne bi bila odpravljena po nadzorstveni pravici. Z namenom pravilne ugotovitve dejanskega stanja prosilec predlaga, da organ razveljavi odločbo z dne 10. 9. 2013 in izvede notranji nadzor, kajti šele na osnovi nadzora bo mogoče ugotoviti prave razloge za izdajo nezakonite odločbe in ali so odgovorni delavci organa ravnali skrbno in profesionalno, o rezultatih nadzora pa naj organ nato obvesti Pooblaščenca.
Organ je z dopisom št. 1020-4-1/2013 z dne 16. 10. 2013 pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Ker organ pritožbi ni priložil vseh dokumentov, ki se tičejo zadeve, je Pooblaščenec z dopisom št. 090-221/2013/2 z dne 18. 10. 2013 organ pozval na predložitev zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 14. 5. 2013 in 4. 7. 2013, odločbe organa z dne 21. 9. 2011 in 17. 8. 2012, ter morebitnih ostalih dokumentov, ki se nanašajo na prosilčevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
Organ je z dopisom št. 1020-4-1/2013 z dne 29. 10. 2013 Pooblaščencu posredoval zahtevano dokumentacijo.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da se prosilec v pritožbi pritožuje zoper odločitev organa v delu, v katerem je organ zavrnil pravico do posredovanja pisnega poročila o izvedenem notranjem nadzoru oz. izvedeni preiskavi nepravilnosti zaradi izdaje nezakonite odločbe z dne 21. 9. 2011, ter v delu obrazložitve, v kateri je organ navedel, da je odločbo z dne 21. 9. 2011 odpravil na podlagi 275. člena ZUP iz razlogov, kot izhajajo iz obrazložitve te odločbe, kar še ne pomeni, da je odločba nezakonita.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati, in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnjuje, da ZDIJZ ne varuje pravice prosilca do pridobivanja odgovorov na vprašanja, ampak le pravico zahtevati dokument, ki se že nahaja v materializirani obliki. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi prosilca.
V obravnavanem primeru Pooblaščenec nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da v zvezi z odpravo odločbe z dne 21. 9. 2011 ni bilo pripravljeno pisno poročilo o notranjem nadzoru, saj organ za potrebe svojega dela takšnega poročila ni ustvaril. Tudi iz zakona ne izhaja obveznost organa, da bi v primeru odprave odločbe moral izvesti notranji nadzor oz. preiskavo nepravilnosti, ki so privedle do izdaje odpravljene odločbe. Prosilec v svoji pritožbi tudi ne zatrjuje, da je organ nadzor dejansko opravil, ter da bi se želel seznaniti z zaključki že opravljenega nadzora, temveč organu šele predlaga, da izvede notranji nadzor, kajti šele na osnovi nadzora bo mogoče ugotoviti prave razloge, zakaj je bila izdana odločba, ki jo je bilo kasneje treba odpraviti.
Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati, prav tako Pooblaščenec nima pristojnosti, da bi organom lahko naložil izvedbo notranjega nadzora. Na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP je Pooblaščenec namreč organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Upoštevaje navedeno, Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da nadzor ni bil opravljen, zaradi česar zahtevani dokument ne obstoji, zato ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
Pooblaščenec še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Pooblaščenec tudi ni pristojen, da bi odločal o pritožbi v delu, v katerem prosilec zatrjuje nepravilnost uporabe 275. člena ZUP, saj Pooblaščenec ni pristojen za vsebinsko presojo odločitev organa v postopkih, ki jih organ vodi v okviru svojega delovnega področja. Prosilec bo svoje pravice v tem delu lahko varoval pred pristojnim sodiščem v postopku, ki je že v teku.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokument pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka