Prosilec - Občina Tišina
+ -Številka: 090-145/2013/7
Kategorije: Osebni podatek, Ponovna uporaba, Stroški
POVZETEK:
Organ je s sklepom ustavil postopek z zahtevo za ponovno uporabo video posnetkov sej občinskega sveta organa v mandatu od leta 2010 do leta 2014 prosilcu, ker prosilec v danem roku ni plačal pologa ocenjenega zneska za kritje stroškov ponovne uporabe. Pooblaščenec je pritožbi prosilca zoper ta sklep ugodil, ker je organ ravnal postopkovno napačno, saj bi v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZDIJZ v povezavi s 26. členom Uredbe moral izdati odločbo, preden je izdal zahtevo za polog stroškov. Pooblaščenec je zato na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijani sklep odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje, organu pa dal navodila za ponovljeni postopek
ODLOČBA:
Številka: 090-145/2013/7
Datum: 22. 10. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………… (v nadaljevanju prosilec) zoper sklep Občine Tišina, Tišina 4, 9251 Tišina (v nadaljevanju organ), št. 090-0004/2013-7, z dne 15. 5. 2013 v zadevi odobritve ponovne uporabe informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se sklep Občine Tišina št. 090-0004/2013-7, z dne 15. 5. 2013 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 19. 12. 2012 prejel zahtevo, s katero je prosilec prosil za dovoljenje za ponovno uporabo video posnetkov vseh sej občinskega sveta organa v mandatnem obdobju od leta 2010 do leta 2014. Prosilec je navedel, da posnetke potrebuje v nepridobitne namene za namen informiranja članov.
Po prejemu zahteve je organ prosilcu poslal zahtevek za polog št. 090-0004/2013-6, z dne 5. 3. 2013, v katerem je pojasnil, da posnetki sej vsebujejo informacije, ki predstavljajo izjeme od načela prostega dostopa. Zato je treba posnetke predhodno preizkusiti, kar pomeni pregledati, ugotoviti, ali in v katerih intervalih vsebujejo podatke, ki predstavljajo izjeme (osebni podatki, poslovne skrivnosti ipd.), jih iz vsakega posnetka izločiti (izrezati), posnetek ponovno montirati in posneti. Organ bo prosilcu zato lahko dovolil le delni dostop in ponovno uporabo. Za pripravo informacij bodo organu nastali materialni stroški in stroški dela. Na podlagi 34. in 36. člena ZDIJZ, določb 18., 20., 21., 25. in 25.b člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/2005) ter Cenika za stroške posredovanja informacij javnega značaja št. 090-3/06-3, je organ prosilcu posredoval specifikacijo stroškov informacij javnega značaja za ponovno uporabo, ki z vključenim 20% DDV znašajo 5.242,94 €. Ker so izračunani stroški presegli znesek 83,46 €, je organ prosilca prosil za vnaprejšnji polog ocenjenega zneska za kritje stroškov ponovne uporabe informacij javnega značaja. Organ je prosilca še opozoril, da če prosilec v navedenem roku pologa ne bo plačal, bo organ postopek ustavil. Ker prosilec pologa ni plačal v določenem roku, je organ s sklepom št. 090-0004/2013-7, z dne 15. 5. 2013 ustavil postopek, na podlagi tretjega odstavka 115. člena ZUP.
Prosilec je dne 24. 6. 2013 pri organu vložil pritožbo zoper sklep št. 090-0004/2013-7 z dne 15. 5. 2013, v kateri je navedel, da je zaprosil za posredovanje podatkov v identični obliki, kot so bili javno večkrat prikazani na lokalni televiziji. Prosilec zato meni, da organ zavaja z izjavo, da je posnetke treba prečistiti osebnih podatkov, saj je v tem primeru že prišlo do neupravičenega posredovanja osebnih podatkov. Ravnanje organa tako pomeni le oviranje oz. onemogočanje dostopa do že predvajanih javnih vsebin oz. informacij javnega značaja.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0004/2013-9 z dne 26. 6. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 24. 9. 2013 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP, na katerem lahko Pooblaščenec sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na zahtevo in pritožbo prosilca.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec je v skladu 1. alinejo prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacij javnega značaja. Določbo je v delu, ki govori o pristojnosti Pooblaščenca za odločanje na drugi stopnji zoper »(…) odločbo, s katero je organ (…) drugače kršil pravico do (…) ponovne uporabe informacij javnega značaja«, treba razumeti kot podlago za odločanje o domnevni oziroma s strani prosilca zatrjevani kršitvi pravice do ponovne uporabe. ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog stroškov sicer posebej ne predvideva, vendar, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8 z dne 14. 1. 2011, je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. Smiselna uporaba določb ZUP nas pripelje do zaključka, da če prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je na podlagi navedenega možna pritožba na Pooblaščenca.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pojem ponovne uporabe informacije javnega značaja določa tretji odstavek 4. člena ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja po tej določbi pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Ključno za ponovno uporabo informacij je, da organi javnega sektorja informacije primarno zbirajo za izvrševanje svojih javnih nalog, že zbrane informacije pa lahko posredujejo prosilcem za nadaljnjo uporabo v pridobitne ali nepridobitne namene. Razlikovanje med pridobitnim in nepridobitnim namenom ne vpliva na to, ali je šteti posamezno uporabo informacije javnega značaja za ponovno uporabo. Ta razlika dobi pomen samo ob vprašanju, ali sme organ zaračunati ceno za ponovno uporabo. Po prvem odstavku 34.a člena ZDIJZ lahko organ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene zaračuna ceno, razen v primeru uporabe z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti in uporabe informacij s strani medijev.
Pri uveljavljanju pravice do ponovne uporabe informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v četrtem odstavku 17. člena določa, da mora prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja opredeliti:
1. informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti;
2. na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa);
3. za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (pridobitni oziroma nepridobitni namen).
Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) v 25.a členu določa, da mora prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja iz četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ opredeli pridobitni oziroma nepridobitni namen ponovne uporabe predvsem z opisom naslednjih okoliščin:
- pravno-organizacijska oblika oziroma status prosilca in dejavnost;
- predvideni način ponovne uporabe informacij, vključno s pogoji posredovanja informacij javnosti.
Iz zahteve prosilca izhaja, da je zahtevo vložil kot zahtevo za ponovno uporabo. Zahtevo je namreč vložil na pripravljenem obrazcu Pooblaščenca za ponovno uporabo. Za namen uporabe je opredelil nepridobiten namen, kot predviden način ponovne uporabe pa določil »objava določenih delov seje v svetovni splet in informiranje občanov«.
Da bi se Pooblaščenec prepričal, ali gre res za zahtevo za ponovno uporabo, je prosilca pozval za dodatna pojasnila. Prosilec je dne 26. 9. 2013 Pooblaščencu poslal elektronsko sporočilo, v katerem pa ni bilo priponke, za katero je prosilec navedel, da vsebuje njegov odgovor, zato je Pooblaščenec prosilca pozval, naj pošlje še priponko. Prosilec je dne 22. 10. 2013 pojasnil, da bodo posnetki, ki jih bo posredoval organ, uporabljeni v obliki, kot jo bo posredoval organ. Prosilec bo iz posredovanega gradiva črpal samo potrebne segmente. Prosilec je poudaril, da so za zahtevano gradivo zaprosili trije, zato bi moral organ posnetke objaviti na svoji spletni strani in tako omogočiti dostop širši skupnosti.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da gre v konkretnem primeru za zahtevo za ponovno uporabo, kot tako jo je organ tudi obravnaval.
Razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje
V skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZDIJZ izda organ o zahtevi za ponovno uporabo pisno odločbo, če za ponovno uporabo zaračuna ceno ali določi druge pogoje v skladu s tem zakonom.
Nadalje Uredba v 26. členu podrobneje določa, da organ vedno kot pogoj za ponovno uporabo informacij javnega značaja, v pridobitne ali nepridobitne namene, določi navedbo vira podatkov, ki obsega naziv »Javne informacije Slovenije« in naziv organa. Prav tako lahko organ določi tudi druge pogoje, če je to potrebno:
– zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja;
– za pravilno razumevanje informacije javnega značaja;
– zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu;
– zaradi izvajanja uradnih postopkov ali javnih nalog, v katerih namen so bile ustvarjene informacije javnega značaja.
Vsi pogoji veljajo za enake vrste ponovne uporabe informacij javnega značaja za vse prosilce enako.
Glede na določbo tretjega odstavka 22. člena ZDIJZ in 26. člena Uredbe, v povezavi z definicijo ponovne uporabe, kot izhaja iz tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ, je bistveni element ponovne uporabe pogoj ponovne uporabe. Za prosilca je namreč pomembno, kakšne pogoje za ponovno uporabo bo organ določil, saj je od njih odvisno, ali bo prosilec informacije javnega značaja sploh lahko ponovno uporabil na način, kot si je zamislil in kot želi. Če organ prosilcu določi pogoje, ki prosilcu onemogočajo ponovno uporabo informacij javnega značaja na način, kot jih ima namen uporabiti prosilec, so takšne informacije za prosilca neuporabne z vidika ponovne uporabe. V skladu z določili ZDIJZ in Uredbe se mora organ v vsakem primeru, torej tudi, če gre za ponovno uporabo za nepridobiten namen, opredeliti glede pogojev. O tem pa, v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZDIJZ in 26. člena Uredbe, odloči z odločbo. V odločbi mora organ opredeliti pogoje, in sicer določiti navedbo vira podatkov, ki obsega naziv »Javne informacije Slovenije« in naziv organa ter druge pogoje. Določitev drugih pogojev pomeni, da se mora organ v odločbi konkretno opredeliti do pogojev ponovne uporabe na način, da jih izrecno določi oz., da se izrecno izjasni, da za ponovno uporabo ne določa drugih pogojev.
V konkretnem primeru organ ni izdal odločbe, temveč je prosilcu izdal zahtevek za polog št. 090-0004/2013-6, z dne 5. 3. 2013, s katerim je od prosilca zahteval vnaprejšnji polog v višini 5.242,94 EUR, kar predstavlja materialne stroške in stroške dela. Po pregledu zahtevka za polog in preostale dokumentacije prvostopnega organa, je Pooblaščenec ugotovil, da se organ ni opredelil do pogojev oz. ni določil pogojev ponovne uporabe. Kot že navedeno, je nesmiselno, da bi prosilec za informacije za ponovno uporabo plačal materialne stroške in stroške dela, pri čemer sploh ne ve, kakšni bodo pogoji ponovne uporabe in v kakšnem obsegu bo informacije lahko nadalje uporabil. Kot izhaja iz zahtevka za polog, bi prosilec plačal 5.242,94 EUR za delni dostop, ki je prosilcu v tej fazi obrazložen splošno, da posnetki vsebujejo izjeme po ZDIJZ (osebni podatki, poslovne skrivnosti, itd.). Glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ bi prosilec videoposnetke lahko dobil tudi v zelo okrnjeni obliki, kar pa mogoče zanj ne bi bilo več uporabno glede na njegov namen ponovne uporabe.
Glede na navedeno, je organ ravnal postopkovno napačno, saj bi v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZDIJZ v povezavi s 26. členom Uredbe moral izdati odločbo, preden je izdal zahtevo za polog stroškov. Pooblaščenec je v skladu z določbo tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravil sklep o ustavitvi in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, ki bo moral v ponovljenem postopku slediti napotkom Pooblaščenca, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju te odločbe.
Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da si preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. Pooblaščenec v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. Dodaten razlog za vrnitev zadeve v ponovno odločanje pa je, da z vso zahtevano dokumentacijo razpolaga prvostopenjski organ.
Obveznosti organa v ponovljenem postopku
Organ bo moral postopati v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZDIJZ v povezavi s 26. členom Uredbe ter odločati o zahtevi in izdati odločbo. V ponovljenem postopku bo moral ugotoviti, ali v konkretnem primeru pride v poštev katera izmed izjem iz šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, kjer je opredeljeno, v katerih primerih organ prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo, in sicer bo moral organ natančno oceniti, ali gre za:
1. podatek iz prvega odstavka tega člena (taksativno določene izjeme do prostega dostopa do informacij javnega značaja) ali
2. podatek, zavarovan s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb, ali
3. podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe javne radiotelevizije ali izvajalci javne službe na področju raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali
4. podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam.
Potrebno je poudariti, da so navedene štiri točke edina pravna podlaga, na podlagi katere je prosilčeva zahteva za ponovno uporabo dejansko lahko zavrnjena.
Na ogledu je organ povedal, da so seje občinskega sveta praviloma javne. Če je javnost izključena, se seje ne snemajo, in torej glede zaprtih sej videoposnetki ne obstajajo. Javne seje pa se snemajo na način, da zvočno snemanje izvaja organ, slikovno pa pogodbenik, nato pa slednji posnetka združi. Namen snemanja je izključno obveščanje javnosti, zato se seje tudi predvajajo na lokalni televiziji. Pooblaščenec je ugotovil, da se posnetki predvajajo na lokalni televiziji v originalu, kar pomeni, da za takšno predvajanje organ ni izvedel posebnega delnega dostopa. Organ torej razpolaga izključno z originalnimi videoposnetki, ki pa z vidika določb ZDIJZ v celoti ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na tem mestu Pooblaščenec pritrjuje organu, da samo dejstvo, da so seje že bile javno objavljene, ne pomeni nujno, da so video posnetki sej v celoti informacija javnega značaja. V ponovljenem postopku je torej organ dolžan zahtevane videoposnetke za namen ponovne uporabe presojati z vidika obstoja izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (šesti odstavek 6. člena ZDIJZ).
Ne glede na to pa Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko organ, v kolikor bo prosilcu v ponovljenem postopku ponovno uporabo odobril, na podlagi strokovnih argumentov, v skladu z določbami ZDIJZ in Uredbe, določi izpolnjevanje drugih dodatnih pogojev za ponovno uporabo informacij, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. V skladu s 26. členom Uredbe mora organ tako vedno kot pogoj določiti navedbo vira podatkov, ki obsega naziv »Javne informacije« in naziv organa. Nadalje pa lahko organ določi tudi druge pogoje, če je to potrebno zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja, za pravilno razumevanje informacije javnega značaja, zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu in zaradi izvajanja uradnih postopkov ali javnih nalog, v katerih namen so bile ustvarjene informacije. Organ bo moral tako v ponovljenem postopku ugotoviti vsa dejstva v tej zadevi ter presoditi, ali je določitev posebnih pogojev v konkretnem primeru potrebna in utemeljena. Če organ ne bo določil posebnih pogojev, mora tudi to navesti.
Pooblaščenec je na ogledu pregledal število DVD-jev in ugotovil, da število sej v obdobju od 11/2010 do 12/2012 ustreza specifikaciji, ki je del zahtevka za polog. Od 1. 1. 2013 do 19. 9. 2013 je bilo še 5 rednih sej in 2 izredni seji, kar skupaj predstavlja 13 DVD-jev.
Iz prosilčeve zahteve je jasno razvidno, da prosilec želi videoposnetke vseh sej občinskega sveta Občine Tišina v mandatnem obdobju 2010 – 2014. Njegova zahteva se torej nanaša tudi na vsakokratne videoposnetke sej občinskega sveta do konca mandata sedanjega občinskega sveta, t.j. v letu 2014. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ s tem, ko je v višino pologa štel tudi predvidene seje v letu 2013 in 2014, zavzel pravilno stališče, da je dostopanje do informacij lahko časovno neomejeno, in da lahko organ odloča o ponovni uporabi tudi glede tistih informacij, ki v trenutku odločanja še niso nastale. ZDIJZ kot zakon, ki ureja ponovno uporabo, sicer ne govori o zahtevi, ki predvideva stalno ažuriranje informacij, nasprotno pa takšne primere izrecno predvideva Uredba, ki v četrtem odstavku 23. člena določa, da če prosilec zahteva informacijo javnega značaja s stalnim ažuriranjem, se pri izračunu upoštevajo stroški vzpostavitve in stroški vzdrževanja za obdobje koledarskih let, v katerih prosilec zahteva ažuriranje.
Organ prosilcu lahko v skladu z določbami ZDIJZ in Uredbe zaračuna tudi stroške v zvezi z zahtevo za ponovno uporabo. Na ogledu je organ pojasnil, da je prosilcu zaračunal samo stroške, ne pa tudi cene ponovne uporabe. Iz zahtevka za polog izhaja, da stroške sestavljajo materialni stroški (elektronski zapis na eni zgoščenki DVD-R) in stroški dela (odbiranje in posredovanje podatkov – delo podsekretarke), ki jih je organ zaračunal v skladu s svojim stroškovnikom (Cenik za stroške posredovanja informacij javnega značaja št. 090-3/06-3 z dne 7. 7. 2006), za katerega je Ministrstvo za javno upravo izdalo soglasje in je objavljen na spletni strani organa. Glede zaračunavanja stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja in ponovne uporabe je Pooblaščenec zavzel stališče, da je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa), vendar pa organ ima sprejet stroškovnik, ki velja za veljaven podzakonski predpisa za zaračunavanje stroškov.
Pooblaščenec se je opredelil še do navedb prosilca, da bi organ moral zahtevane informacije objaviti na spletu, saj so trije prosilci zahtevali iste informacije. 6. točka prvega odstavka 10. člena ZDIJZ določa, da je vsak organ dolžan posredovati v svetovni splet vse informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat. Pooblaščenec pojasnjuje, da predmetno zakonsko določilo predpisuje objavo tistih podatkov, glede katerih je organ vsaj trem prosilcem izpeljal postopek po ZDIJZ in ugodil dostop na podlagi njihove zahteve za dostop do teh podatkov. Namreč varstvo morebitnih pravic tretjih tudi terja, da se podatki lahko objavijo zgolj potem, ko je takšna odločba o dovolitvi dostopa ali ponovne uporabe že postala dokončna oz. pravnomočna.
Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, zato je, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijani sklep odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca za ponovno uporabo informacij odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke Pooblaščenca, ki so podani v tej odločbi.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka