Klub svetnikov Zares - Občina Ormož
+ -Številka: 090-218/2013/4
Kategorije: Ni zahtevana informacija
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval dokumente, ki se nanašajo na sofinanciranje zamenjave strehe in sofinanciranje cerkve, izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta za dve farmi, dokumente v zvezi z izgradnjo javne razsvetljave in dokumentacijo v zvezi z izgradnjo širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v treh občinah. Organ je zahtevi prosilca v celoti ugodil in mu posredoval zahtevane dokumente. Prosilec se je na odločitev organa pritožil, saj naj bi prejel le del zahtevanih dokumentov, ni namreč prejel gradbenega dovoljenja za izgradnjo javne razsvetljave, niti vse dokumentacije za izgradnjo širokopasovnega omrežja. Pooblaščenec je ugotovil, da organ z gradbenim dovoljenjem ne razpolaga, zato je pritožba v tem delu neutemeljena. Pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumentacije v zvezi z izgradnjo širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij je bila utemeljena, saj si je organ preozko tolmačil zahtevo prosilca v smislu, da prosilec zahteva dokumentacijo, ki se nanaša na vse tri občine hkrati, ne pa tudi dokumentacijo, ki se nanaša na vsako občino posebej. Pooblaščenec je pritožbi v tem delu ugodil in organu naložil posredovanje dodatne dokumentacije.
ODLOČBA:
Številka: 090-218/2013/4
Datum: 28. 10. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločitev Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož (v nadaljevanju organ), št. 090-6/2013 01\29 z dne 13. 9. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper 5. alinejo odločitve Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, št. 090-6/2013 01\29, z dne 13. 9. 2013, se kot neutemeljena zavrne.
2. Pritožbi prosilca zoper 6. in 7. alinejo odločitve Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, št. 090-6/2013 01\29, z dne 13. 9. 2013 se delno ugodi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati:
- fotokopijo Pogodbe (št. 430-00121/2010 4 81) o gradnji odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij II.A faza z dne 23. 11. 2010 (javni partner: Občina Ormož),
- fotokopijo Aneksa št. 1 k pogodbi (št. 430-00121/2010 4 81) o gradni odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij II.A faza z dne 4. 5. 2011 (javni partner: Občina Ormož),
- fotokopijo Pogodbe (št. 430-00121/2010 4 81) o gradnji odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij II.A faza z dne 23. 11. 2010 (javni partner: Občina Sveti Tomaž),
- fotokopijo Pogodbe z dne 12. 7. 2011 (javni partner: Občina Ormož),
- spletno povezavo do situacij v zvezi z realizacijo proračunske postavke 071300 GOŠO – vse faze.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 22. 8. 2013 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilec zahteval, da mu organ posreduje fotokopije:
- pogodbe s prilogami o sofinanciranju zamenjave strehe na zgradbi Dr. Horvata 8, proračunska postavka 0518630,
- pogodbe s prilogami o sofinanciranju cerkve pri Svetinjah,
- pogodbe s prilogami za izdelavo OPPN za farmo Irgolič,
- pogodbe s prilogami za izdelavo OPPN za farmo Marčec,
- dokumentacije (gradbeno dovoljenje, pogodba, situacija, odredba o plačilu), na podlagi katere je bila realizirana proračunska postavka 081535 – Izgradnja javne razsvetljave ob javni poti 804791 Mihovci,
- pogodbe s prilogami in situacij za realizacijo proračunske postavke 071300 GOŠO – izgradnja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z dopisom št. 090-6/2013 01\29 z dne 13. 9. 2013, v katerem je zahtevi prosilca v celoti ugodil ter mu posredoval zahtevane dokumente. Dopis z dokumenti je posredoval …, ki je bil tudi podpisan na zahtevi, ter … v vednost.
Prosilec se je zoper odločitev organa pravočasno pritožil. V pritožbi je podpisani … navedel, da je v imenu … vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval tudi dokumentacijo (gradbeno dovoljenje, pogodbo, situacijo, odredbo o plačilu) na podlagi katere je bila realizirana proračunska postavka 081535 – Izgradnja javne razsvetljave ob javni poti 804791 Mihovci in pogodbe s prilogami in situacij za realizacijo proračunske postavke 071300 GOŠO – izgradnja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Pojasnil je, da je prejel le del zahtevanih informacij javnega značaja, organ pa dostopa do ostalih informacij ni zavrnil z odločbo. Prejel je tudi dokumente, ki jih sploh ni zahteval. Tako ni prejel fotokopije gradbenega dovoljenja za izgradnjo javne razsvetljave ob javni poti 84791 v Mihovcih niti pogodbe s prilogami in situacij za realizacijo proračunske postavke 071300 GOŠO – izgradnja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Namesto slednje je prejel fotokopijo pogodbe št. 430-0008-1/2008 0004 18 z dne 12. 11. 2008, ki je bila realizirana v letu 2010 in na katero se nanašajo tudi situacije na posredovanem občinskem spletnem naslovu, česar ni zahteval.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta na podlagi 2. odstavka 239. člena ZUP odstopil organu, z dopisom št. 0900-270/2013/2 z dne 7. 10. 2013.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločitve ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-6/2013 01\29 z dne 10. 10. 2013 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Odstopu je organ priložil vso dokumentacijo, ki jo je posredoval prosilcu. Organ se je opredelil do posameznih pritožbenih navedb in pojasnil:
- da je bila v okviru zahteve po posredovanju dokumentacije, na podlagi katere je bila realizirana proračunska postavka 081535 – Izgradnja javne razsvetljave ob javni poti 804791 Mihovci prosilcu posredovana vsa obstoječa dokumentacija, na podlagi katere je bila realizirana navedena proračunska postavka. Vsa dela ob javni poti so bila v skladu z 18. členom Zakona o cestah opravljena v sklopu investicijskih vzdrževalnih del, zato občina gradbenega dovoljenja ni potrebovala. Navajanje prosilca, da bi morali njegovo zahtevo zavrniti se jim zdi neutemeljeno, saj občina z zahtevano dokumentacijo razpolaga v celoti, gradbeno dovoljenje pa ne obstaja, saj ni bilo potrebno, kar so prosilcu, ob posredovanju dokumentacije, tudi navedli.
- V okviru postavke 071300 GOŠO je organ izvedel tri javna naročila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. I. faza je bila izvedena v občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, II. A faza v občinah Ormož in Sveti Tomaž, II. B faza pa v občini Ormož. Vse tri občine, ki jih navaja prosilec v svoji zahtevi, so bile vključene le v I. fazo, zato so mu posredovali celotno dokumentacijo le za navedeno fazo. Preostale dokumentacije mu »za vsak slučaj« niso posredovali, saj pri kopiranju dokumentacije nastanejo stroški, prosilec pa se lahko kasneje sklicuje, da omenjene dokumentacije sploh ni zahteval, ker se nanaša le na posamezne občine iz zahteve. To je storil tudi v obravnavanem postopku, saj navaja, da mu je bila posredovana informacija, ki je ni zahteval, kar po mnenju organa ne drži, saj mu je bila posredovana pogodba s prilogami in situacij za realizacijo proračunske postavke 071300 GOŠO – izgradnja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (I. faza), kot je zahteval. Organ dodatno še meni, da prosilec namerno in neutemeljeno zavaja in izkorišča pravno sredstvo pritožbe, saj v pritožbi navaja, da prejete dokumentacije ni zahteval, ter da je zahteval dokumentacijo, ki mu je organ ni posredoval. S tem širi oz. oži svojo prvotno zahtevo po posredovanju informacij javnega značaja, čemur pa pritožba ni namenjena.
Hkrati je organ navedel še, da prosilec vlaga svoje vloge v imenu …, brez navedbe kakršnega koli naslova, zahtevo pa vedno podpiše eden izmed članov … (prav tako brez navedbe naslova). Občina ima zaradi tega težave z vročanjem, saj … ne priznava svojega naslova na …, kjer ima v uporabi prostore za delovanje …, prav tako si ni uredil poštnega predalčnika. Zaradi tega ima organ težave z vročanjem, prav tako ne ve, na katero ime izdati račun v primeru večjega številka kopij (na ime … ali na ime …).
Glede na navedbe organa je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-218/2013 z dne 15. 10. 2013, od organa zahteval še posredovanje preostalega dela dokumentacije, ki se nanaša na proračunsko postavko 071300 GOŠO (faza II. A in faza II. B).
Organ je z dopisom št. 090-6/2013 01\29 z dne 22.10. 2013 Pooblaščencu posredoval še preostalo dokumentacijo.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ na podlagi vložene zahteve prosilcu odgovoril z dopisom, s katerim mu je posredoval zahtevane informacije. Prosilec se z odločitvijo organa ne strinja in zatrjuje, da mu organ ni posredoval vseh informacij, ki jih je zahteval, ter da mu je posredoval informacije, ki jih ni zahteval.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za pritožbo prosilca na podlagi 2. odstavka 27. člena ZDIJZ, ki določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru četrtega odstavka 25. člena tega zakona ali če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim in četrtim odstavkom 17. člena. V tem primeru gre torej za pritožbo, ko prosilec meni, da ni prejel informacije, ki jo je zahteval, ampak neko drugo, organ pa o njegovi zahtevi po posredovanju želene informacije ni odločal.
Četrti odstavek 25. člena ZDIJZ, za razliko od ostalih določb v tem členu, ne določa načina posredovanja informacij. Predvideva namreč način ravnanja stranke v primeru, ko organ njeni zahtevi ugodi in ji posreduje informacije javnega značaja, vendar pa je prosilec mnenja, da to niso informacije, ki jih je zahteval.
Na podlagi navedenega izhaja, da organ zahteve prosilca ni zavrnil, temveč mu je ugodil in mu posredoval zahtevane podatke, vendar prosilec vztraja, da informacija, ki jo je prejel, ni informacija, ki jo je zahteval. Organ je namreč prosilcu posredoval podatke iz pogodbe št. 430-0008-1/2008 0004 18 z dne 12. 11. 2008, ki je bila realizirana v letu 2010, prosilec pa je želel pogodbo s prilogami in situacije za realizacijo proračunske postavke 071300 GOŠO. Prav tako je zahteval fotokopijo gradbenega dovoljenja, organ pa je navedel, da je nima.
247. člen ZUP določa tudi, da je organ druge stopnje dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Pooblaščenec pri tem ugotavlja, da je iz prosilčeve pritožbe ugotoviti, da se pritožuje zgolj zoper peto do sedmo alinejo dopisa, s katerim je organ ugodil njegovi zahtevi. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca izključno peta do sedma alineja odločitve organa, kar pomeni, da se Pooblaščenec ni spuščal v presojo obstoja oziroma dostopa do ostalih informacij, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 19. 8. 2013.
2. Informacije javnega značaja, ki so predmet obravnavane zahteve
ZDIJZ določa, da je omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Pooblaščenec ugotavlja, da organ je zavezanec in da je torej dolžan na primeren način zagotavljati dostop do informacij javnega značaja.
Po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je temeljno načelo ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani oz. občani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Organ mora namreč prosilcu dati tiste informacije, katerih vsebina je takšna, kot jo želi prejeti prosilec, ne glede na to, kako prosilec poimenuje zahtevani dokument.
Ker se v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. členu ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. V četrtem odstavku istega člena je določeno še, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Načela upravnega postopka so tako temeljno razlagalno merilo tudi v postopku dostopa do informacij javnega značaja.
Pojasnilo k pritožbi zoper peto alinejo odločitve organa
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokument, ki ga v času zahteve nimajo.
Prosilec je v svoji zahtevi navedel, da zahteva dokumentacijo (gradbeno dovoljenje, pogodbo, situacijo, odredbo o plačilu) na podlagi katere je bila realizirana proračunska postavka 081535 – Izgradnja javne razsvetljave ob javni poti 804791 Mihovci, organ pa mu je posredoval vso dokumentacijo, na podlagi katere je bila realizirana navedena proračunska postavka, pri čemer je navedel, da med dokumentacijo ni gradbenega dovoljenja, ker so bila dela ob javni poti v skladu z Zakonom o cestah opravljena v sklopu investicijsko vzdrževalnih del, zato občina gradbenega dovoljenja ni potrebovala in ga tudi nima.
V obravnavanem primeru Pooblaščenec nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je prosilcu posredoval vso obstoječo dokumentacijo, na podlagi katere je bila realizirana proračunska postavka 081535. Po pojasnilu občine so bila vsa dela opravljena v sklopu investicijskih vzdrževalnih del, zato občina gradbenega dovoljenja ni potrebovala. Prosilcu so posredovali vso obstoječo dokumentacijo v zvezi s podano zahtevo, hkrati pa so mu tudi pojasnili, da gradbenega dovoljenja niso posredovali, ker z njim ne razpolagajo, ker ga niso potrebovali. Prosilec v svoji pritožbi tudi ni zatrjeval, da organ z dokumentom razpolaga, temveč je trdil le, da je neobstoj gradbenega dovoljenja v nasprotju z zakonodajo o graditvi objektov. Ob upoštevanju dejstva, da je organ prosilcu posredoval vse ostale zaprošene podatke v zvezi z zahtevo v tem delu, hkrati pa tudi pojasnil razloge za neobstoj določenega dokumenta iz zahteve, Pooblaščenec meni, da organ z zahtevanim gradbenim dovoljenjem tudi dejansko ne razpolaga in ga zato prosilcu ne more posredovati.
Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Pooblaščenec še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno, Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstoji, zato ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
Prosilec hkrati navaja, da bi moral organ, kadar ugotovi, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, ali da zahtevana informacija ne obstaja, o tem izdati odločbo, s katero bi prosilcu zavrnil pravico do dostopa do informacije javnega značaja.
Kot že navedeno zgoraj, Pooblaščenec pojasnjuje, da je dolžan organ pri odločanju o dostopu do informacije javnega značaja zahtevo obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic prosilca. Organ torej ne sme zahteve prosilca zavrniti zgolj zato, ker ne razpolaga z dokumentom, ki se imenuje »gradbeno dovoljenje«, temveč mora zahtevo prosilca obravnavati na način, da morebitna nevednost in neukost prosilca ni v škodo pravic, ki mu gredo po ZDIJZ. Organ je torej ravnal pravilno, ko zahteve prosilca v tem delu ni zavrnil, temveč je zahtevi prosilca ugodil in mu je posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga in se nanaša na realizacijo proračunske postavke 081535 – Izgradnja javne razsvetljave ob javni poti 804791 Mihovci, kar je prosilec tudi zahteval. Zgolj dejstvo, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki ima točno tak naziv, kot ga je v zahtevi navedel prosilec, ni razlog za zavrnitev zahteve, temveč je organ dolžan zahtevo obravnavati na način, da prosilcu posreduje tiste informacije, katerih vsebina je takšna, kot jo želi prejeti prosilec, ne glede na to, kako prosilec poimenuje posamični dokument.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokument pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa v tem delu postopka je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v tem delu zavrne.
Pojasnilo k pritožbi zoper šesto in sedmo alinejo odločitve organa
V delu pritožbenega postopka, ki se nanaša na šesto in sedmo alinejo odločitve organa (oziroma na šesto alinejo zahteve prosilca), je Pooblaščenec ugotavljal, ali je posredovani dokument dejansko zahtevani dokument iz zahteve prosilca oz. ali organ razpolaga z morebitnim drugim dokumentom, ki ustreza šesti alineji zahteve prosilca.
Za popolno ugotovitev dejanskega stanja in pravilno odločitev, je Pooblaščenec od organa pridobil dodatna pojasnila in dokumente. Organ je dne 10. 10. 2013 pojasnil, da je v okviru proračunske postavke (071300 GOŠO), na katero se nanaša zahteva prosilca, izvedel tri javna naročila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij:
I. faza: gradnja, upravljanje ter vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Ormož in Sveti Tomaž in Središče ob Dravi,
II. A faza: gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Ormož in Sveti Tomaž
II. B faza: gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Ormož.
Ker se je zahteva prosilca nanašala na vse tri občine, so mu posredovali le pogodbo za I. fazo, za preostale pa ne, saj menijo, da se zahteva prosilca ni nanašala na preostali dve pogodbi.
Ker sta stališči prosilca in organa glede zahtevka iz 6. alineje zahteve različni, je Pooblaščenec presojal, kaj je predmet zahteve prosilca. Iz zahteve prosilca z dne 19. 8. 2013 izhaja, da je prosilec zahteval fotokopije pogodbe s prilogami in situacije za realizacijo proračunske postavke 071300 GOŠO, ki se nanaša na izgradnjo širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Pooblaščenec je ugotovil, da je zahteva prosilca jasna in iz nje ne izhaja, da želi pogodbe samo v tistem delu, ki se nanašajo na vse občine skupaj, kot si je to razlagal organ, prav tako tudi ne izhaja, da prosilec ne želi pogodbe iz leta 2008, kot je kasneje navedel v pritožbi.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti za vsa tri javna naročila, ki se navezujejo na realizacijo proračunske postavke 071300 GOŠO, pri čemer se vsa tri naročila nanašajo na vse, oziroma na katero izmed občin, ki so navedene v zahtevi prosilca. Navedene dokumente je Pooblaščenec presojal z vidika morebitnih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenih pravnih podlag sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato mora organ prosilcu v obravnavanem primeru posredovati dokumente v obliki fotokopije. Organ je dolžan to izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe.
Hkrati Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožba prosilca v delu, kjer navaja, da je prejel pogodbo, ki je ni zahteval, neutemeljena, saj je prejel pogodbo, ki se nanaša na I. fazo realizacije proračunske postavke 071300 GOŠO, torej gre za informacijo, ki jo je prosilec navedel v 6. alineji svoje zahteve.
Zgolj dejstvo, da je prosilec po prejemu informacije ugotovil, da zahtevana informacija po vsebini ni takšna, kot si jo je predstavljal in želel, še ne pomeni, da lahko v pritožbenem postopku svojo zahtevo oži in odbira dokumente, ki jih znotraj posredovanih dokumentov ne potrebuje. Pritožbeni postopek se nanaša na čas izdaje izpodbijane odločbe oz. druge odločitve organa, pri čemer Pooblaščenec ugotavlja, da organ pri odločanju o zahtevi ni mogel vedeti, da prosilec ne želi posredovane pogodbe, saj v zahtevi ni navedeno, da določenih informacij v okviru podane zahteve ne želi prejeti. Prav tako prosilec ni navedel, da želi informacije iz aktualnega občinskega proračuna, ne pa tistih, ki so bila realizirana že v letu 2010. Odločitev organa v delu, v katerem je prosilcu posredoval pogodbo št. 430-0008-1/2008 004 18 z dne 12. 11. 2008, je torej pravilna, pritožba prosilca pa v tem delu neutemeljena.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji v roku, ki ga določa 23. člen ZDIJZ, le delno odločil o zahtevi prosilca, ki se nanaša na pogodbe s prilogami in situacije za realizacije proračunske postavke 071300 GOŠO, zato je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca zoper molk organa delno utemeljena. Pooblaščenec je, na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP prevzel zadevo v reševanje ter jo sam rešil tako, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
3. Upravičenec dostopa do informacij
ZDIJZ uveljavlja načelo prostega dostopa, po katerem imajo do informacij javnega značaja dostop vse pravne in fizične osebe. Informacije lahko zahteva kdorkoli, tj. prav vsak, ne glede na državljanstvo ali druge okoliščine. Ne glede na to, da ZDIJZ prosilce definira kot pravne ali fizične osebe, se lahko pravica dostopa do informacij javnega značaja tolmači tudi na način, da lahko zahteva informacijo javnega značaja tudi oseba brez pravne subjektivitete, dokler se da ugotoviti, komu naj se informacija vroči in kdo bo plačal stroške za njeno posredovanje. Slednje je mogoče utemeljiti s tem, da dikcija drugega odstavka 39. člena Ustave RS govori o pravici vsakogar do informacij javnega značaja, iz česar izhaja očiten namen ustavodajalca, da za to pravico aktivno legitimira kar najširši krog subjektov. Slednjo dikcijo je povzel tudi ZDIJZ, ki v prvem odstavku 1. člena pravi, da »ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop«. Tudi namen samega zakona je javnost in odprtost delovanja organov, ki ne bi smela biti odvisna od tega, kdo informacije zahteva, ampak zgolj od tega, ali je informacija po vsebini informacija javnega značaja.
V konkretni zahtevi za dostop do informacij javnega značaja je prosilec …. Slednje Pooblaščenec utemeljuje s tem, da je … naveden v glavi zahteve, kot pošiljatelj oz. vlagatelj zahteve. V uvodu zahteve je navedeno, da podpisani … vlaga zahtevo »v imenu …«, v zaključku zahteve pa še, da naj organ s stroški za posredovanje informacij javnega značaja obremeni sredstva za delovanje »….« Nazadnje je tudi v podpisu zahteve razvidno, da je … zahtevo podpisal »za …«. Pooblaščenec ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da je … omenjenega ….
17. člen ZDIJZ določa, da mora zahteva vsebovati med drugim tudi osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Zahteva … naslova ni vsebovala, prav tako organ prosilca ni pozval, da jo dopolni v skladu z 18. členom ZDIJZ, kar sicer na zakonitost postopka ne vpliva.
Iz obravnavane zahteve očitno izhaja, da je organu poznan naslov prosilca, saj gre za …, organ pa je Občina, v kateri … delujejo. Pooblaščenec meni, da mora organ v takšnih primerih informacije javnega značaja vročati …, saj prosilec v zahtevi ni navedel nobenega drugega naslova, kamor bi želel, da se informacije posredujejo. V primeru dvoma lahko organ tudi zaprosi prosilca, da zahtevo dopolni z naslovom, kamor želi, da se mu informacije javnega značaja vročijo, sicer se vročijo na naslov oz. sedež …. V konkretnem primeru je organ informacijo javnega značaja vročil na osebni naslov …, ki je bil na zahtevi podpisan, ter … v vednost. Glede na to, da prosilec ali … temu nista oporekala, je lahko šteti, da gre za vročitev …, ter da je bila vročitev uspešno opravljena. V primeru, da bi … v svojem imenu zahteval informacijo javnega značaja, se mu informacija vroči na njegov osebni naslov, pri čemer v takšnem primeru morebitni stroški posredovanja informacije bremenijo … kot fizično osebo.
V pritožbi je prosilec (…) v glavi zadeve sicer navedel naslov …, vendar iz pritožbe nikjer ne izhaja, da bi prosilec želel, da se mu odločba vroča na navedeni naslov, zaradi se je pooblaščenec odločil, da bo odločbo vročil na sedež …, saj je slednji (iz zgoraj navedenih razlogov) tudi prosilec v konkretni zadevi.
Pooblaščenec je o pritožbi prosilca odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka