Prosilec - Upravna enota Slovenska Bistrica
+ -Številka: 090-213/2013/3
Kategorije: Avtorsko delo
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ prosilcu zavrnil dostop do fotokopije situacije komunalne infrastrukture in prometa ter fotokopije geodetskega načrta obstoječega stanja - terena, ki sta sestavni del PGD, saj je odločil, da gre za avtorsko zaščitena dela, glede katerih je v skladu z 2. odst. 25 čl. ZDIJZ mogoča seznanitev z informacijo izključno tako, da se da na vpogled. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da ni dvoma, da zahtevane informacije, ki so del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, predstavljajo avtorsko delo. Ob tem je poudaril, da je namen drugega odstavka 25. člena ZDIJZ varovanje avtorskih pravic in ne onemogočenje dostopa do informacij javnega značaja.
ODLOČBA:
Številka: 090-213/2013/3
Datum: 12. 11. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 30. 9. 2013 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 6. 9. 2013, št.: 090-14/2013, Republike Slovenije, Upravne enote Slovenska Bistrica, Kolodvorska 10, 2310 Slovenska Bistrica (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 30. 9. 2013, zoper odločbo z dne 6. 9. 2013, št.: 090-14/2013, Republike Slovenije, Upravne enote Slovenska Bistrica, se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 18. 6. 2013 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval fotokopijo gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na parcelni št. 54. S, 290/3 k. o. Brezje pri Oplotnici, zapisnik o ustni obravnavi, situacijo komunalne infrastrukture in prometa ter geodetski načrt obstoječega stanja – terena, oboje iz PGD.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 6. 9. 2013, št.: 090-14/2013, s katero je zahtevo zavrnil v delu, ki se nanaša na posredovanje fotokopije situacije komunalne infrastrukture in prometa ter fotokopijo geodetskega načrta obstoječega stanja - terena, kateri listini sta sestavni del projekta pridobitve gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju PGD). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je PGD sestavni del zadeve izdaje gradbenega dovoljenja pod št. 351-724/2012, ki sodi med avtorsko zaščitena dela na podlagi 9. točke 2. odstavka 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. I. RS, št. 16/2007-UPB, 68/2008), ki določa, da veljajo za avtorsko delo arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture. Ker je bil zahtevek stranke za dostop do informacije javnega značaja za posredovanje fotokopije situacije komunalne infrastrukture in prometa ter za posredovanje fotokopije geodetskega načrta obstoječega stanja - terena, se zahtevek v tem delu zavrne. Obe zahtevani listini sta sestavni del PGD, ki sodi med avtorsko zaščitena dela. ZDIJZ v 2. odst. 25 čl. določa, če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravo, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. To pomeni, da pri avtorsko varovanih delih prosilec ne more izbrati oblike informacije, ker je zakonodajalec omejil dostop zgolj z vpogledom. Organ je zaključil, da ima prosilec na podlagi te določbe pravico vpogleda v PGD, ki ga lahko opravi v času uradnih ur organa.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 1. 10. 2013 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa, nato pa navedel, da listine, kot je geodetski načrt, spadajo na področje geodezije, to je javne geodetske službe. Situacija komunalne infrastrukture in prometne infrastrukture ne spada na področje arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture, ampak na področje komunalnega inženirstva in prometnega gradbeništva, saj morajo upoštevati pogoje priključevanja upravljavcev javnih komunalnih naprav in mora komunalna ureditev slediti tem pogojem. Gre za priključitev objekta na javne komunalne naprave, kar je v javnem interesu in s tem ne morejo biti kršene avtorske pravice.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 2. 10. 2013, št. 090-14/2013-5, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, saj je prosilec zahteval seznanitev z informacijami, ki naj bi nastale v okviru postopkov dodeljevanja gradbenih dovoljenj, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi vodi organ.
Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.
V obravnavanem primeru je organ zavrnil dostop do fotokopije situacije komunalne infrastrukture in prometa ter fotokopije geodetskega načrta obstoječega stanja - terena, ki sta sestavni del PGD, saj je odločil, da gre za avtorsko zaščitena dela, glede katerih je v skladu z 2. odst. 25 čl. ZDIJZ mogoča seznanitev z informacijo izključno tako, da se da na vpogled.
Glede na navedeno je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali je dokumentacija, katere posredovanje fotokopij je bilo prosilcu zavrnjeno, zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost.
Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od drugih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti). Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu. V kolikor torej posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke, se šteje, da gre za avtorskopravno varovano delo. Hkrati pa ZASP v drugem odstavku 5. člena našteva primere avtorskih del, pri čemer v 9. točki izrecno navaja arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture. ZASP torej upošteva vse faze arhitekturnega ustvarjanja in njegova tri poglavitna področja (arhitektura, urbanizem, krajinska arhitektura).
Pooblaščenec ugotavlja, da ni dvoma, da zahtevane informacije, ki so del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, predstavljajo avtorsko delo, saj izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov Pooblaščenec ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo.
Pooblaščenec ob tem poudarja, da je namen drugega odstavka 25. člena ZDIJZ varovanje avtorskih pravic in ne onemogočenje dostopa do informacij javnega značaja. Posledica takšne ureditve zato nikakor ni zavrnitev dostopa do zahtevane informacije javnega značaja, temveč se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo organ da na vpogled (več: v Vse o dostopu do informacij javnega značaja, Nataša Pirc Musar et al., Založba Forum Media, Maribor, 2006, točka 2/2.3.3.3, stran 46). Ker je pri tem pravici dostopa do informacij javnega značaja še vedno zadoščeno, saj takšno ravnanje organa ni v nasprotju niti z namenom ZDIJZ (2. člen ZDIJZ) niti z načelom prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), zakonodajalec v ZDIJZ ni vnesel nobene izjeme od navedene omejitve proste izbire načina posredovanja zahtevane informacije javnega značaja. Tudi avtorji Komentarja ZDIJZ menijo, da je namen ZDIJZ v prvi vrsti dati prosilcu možnost, da se seznani z vsebino informacije javnega značaja, ne pa da prejme določeno obliko te informacije (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 214). Prosilec se v obravnavanem primeru lahko seznani z informacijo o tem, kakšen je geodetski načrt in kakšna je situacija komunalne infrastrukture in prometa z vpogledom v projekt v prostorih organa, kot izhaja tudi iz izpodbijane odločbe. Pri tem je organ dolžan prekriti tisti del informacij, ki predstavljajo varovane osebne podatke (podatke o naročniku oziroma investitorju, ki je fizična oseba, odgovornega vodja projekta, odgovornega projektanta, obdelal ter odgovornega geodeta), saj ni nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni in kot taki predstavljajo izjemo po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pritožbene navedbe, da se vsebina zahtevanih informacij nanaša na področje geodezije in komunalne ureditve, kar je v javnem interesu in s tem ne morejo biti kršene avtorske pravice, Pooblaščenec razume kot zahtevo prosilca, da se mora v obravnavanem primeru izvesti test javnega interesa, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju obrazložitve te odločbe pojasnil namen in uporabo tega testa v postopku po ZDIJZ. Test interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, četudi le-ta predstavlja katero izmed izjem do prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Iz navedenega izhaja, da je test javnega interesa v postopku po ZDIJZ mogoče uporabiti le v zvezi z izjemami iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne, v primeru omejitve izbire načina dostopa do informacij javnega značaja, ki je določena v drugem odstavku 25. člena ZDIJZ. Takšna razlaga drugega odstavka 6. člena ZDIJZ ne izhaja le iz besedne razlage te določbe, temveč je do takšnega zaključka mogoče priti tudi z uporabo teleološke razlage, saj je test javnega interesa v ZDIJZ namenjen razkritju informacije javnega značaja, ki bi sicer, glede na zakonsko določene izjeme, morala ostati javnosti nedostopna. V primeru, ko je treba uporabiti drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, pa informacija javnega značaja ostaja za javnost dostopna oziroma odprta (omejen je le način seznanitve), zato bi bila izvedba testa javnega interesa v takšnem primeru, poleg tega, da ne bi bila v skladu z načelom zakonitosti, ker je zakon izrecno ne predvideva, tudi popolnoma nesmiselna. Pooblaščenec ugotavlja, da iz vsega navedenega izhaja, da v obravnavanem primeru ni dopustna uporaba testa javnega interesa.
Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka