Prosilec - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 090-210/2013/8
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval dokumentacijo v zvezi z opravljanjem izpita iz poznavanja določil Sodnega reda, ki so ga opravljale določene sodnice, sodnik ter državna pravobranilka ter nekatero drugo osebje, zaposleno na sodišču. Organ je zahtevo prosilca, ki se je nanašala na sodnice in sodnike ter državno pravobranilko zavrnil z obrazložitvijo, da so vse te osebe opravile pravniški državni izpit in zato skladno s tretjim odstavkom 203. člena Sodnega reda izpita iz poznavanja določb Sodnega reda niso bile dolžne opravljati. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali niso sodnice, sodnik in državna pravobranilka opravljali izpita iz poznavanja določb Sodnega reda kot sodniški pripravniki, torej kot sodno osebje, ki je zavezano k opravljanju izpita iz Sodnega reda po 203. členu Sodnega reda. Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da glede na dosedanjo prakso, sodišča sodniških pripravnikov niso prijavljala na izpit iz Sodnega reda in da zato organ z dokumentacijo v zvezi s temi izpiti ne razpolaga.
ODLOČBA:
Številka: 090-210/2013/8
Datum: 26. 11. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi MB (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-62/2013/6 z dne 8. 8. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Ministrstva za pravosodje, št. 090-62/2013/6 z dne 8. 8. 2013 odpravi v delu, ki se nanaša na zahtevo prosilca za dostop do fotokopije prijave k izpitu - preizkusu znanja iz poznavanja določil Sodnega reda, obvestila o opravljanju izpita iz poznavanja določil Sodnega reda, zapisnika o opravljanju izpita znanja iz poznavanja določi Sodnega reda ter potrdila o opravljenem izpitu iz poznavanja določil Sodnega reda, nanašajočih se na osebo AG.
Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:
- prijave k izpitu - preizkusu znanja iz poznavanja določil Sodnega reda z dne 12. 9. 1995 za osebo AG tako, da na navedenem dokumentu prikrije osebne podatke navedene osebe (datum, kraj rojstva, stalno prebivališče, delovna doba na sodišču, ter podatek o tem, ali se na izpit prijavlja prvič ali drugič),
- obvestilo o opravljanju izpita iz poznavanja določil Sodnega reda z dne 11. 10. 1995 za osebo AG,
- zapisnik o opravljanju izpita znanja iz poznavanja določil Sodnega reda z dne 26. 10. 1995 za osebo AG tako, da se na navedenem dokumentu prikrijejo osebni podatki navedene osebe (datum in kraj rojstva, stalno bivališče, delovna doba in podatek o tem, ali izpit opravlja prvič ali drugič),
- potrdilo o opravljenem izpitu iz poznavanja določil Sodnega reda z dne 26. 10. 1995 za osebo AG tako, da navedenem dokumentu prikrije osebne podatke navedene osebe (datum in kraj rojstva).
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 10. 6. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosil za dostop do potrdil o opravljenih izpitih iz poznavanja določil Sodnega reda, prijavne liste sodišč k opravljanju teh izpitov, odločb direktorja Centra za izobraževanje v pravosodju o dnevu, uri, kraju opravljanja izpitov ter sestavi izpitne komisije, odločb o imenovanju zapisnikarja, ki vodi zapisnik o izpitu, ki ga imenuje direktor Centra za izobraževanje v pravosodju izmed javnih uslužbencev ministrstva, pristojnega za pravosodje ter zapisnike o opravljanju izpitov, ki so jih do dneva vložitve zahteve opravljali: sodnice Okrajnega sodišča v Domžalah AG, AJ, MJ, MK, KP, VR, sodnik Okrajnega sodišča v Litiji ZH, sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani IŠG, državna pravobranilka na Državnem pravobranilstvu v Ljubljani VŠ ter sodno osebje, zaposleno na Okrajnem sodišču v Domžalah, in sicer BM, DP, VD, LK, IK, AP in PK.
Organ je prosilcu dne 8. 8. 2013 izdal odločbo, s katero je zavrnil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja v delu, v katerem prosilec zahteva posredovanje dokumentov za AG, MJ, MK, KP, VR, ZH, IŠG, AJ, VŠ (1. točka izreka odločbe) ter VD, AP in PK (2. in 3. točke izreka odločbe), ker organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. V preostalem delu je zahtevi prosilca delno ugodil in odločil, da se prosilcu posredujejo zahtevani dokumenti na način, da se zaradi varstva osebnih podatkov prekrijejo osebni podatki o datumu in kraju rojstva posameznikov, na katere se nanašajo (4. točka izreka odločbe).
V obrazložitvi odločbe organ najprej pojasnjuje določbe 4. člena ZDIJZ in navaja pogoje, ki morajo biti podani, da gre za informacijo javnega značaja. V nadaljevanju organ ugotavlja, da z dokumentacijo, ki se nanaša na BM, DP, LK ter IK razpolaga, vendar so zaradi izjeme 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, podani pogoji za delno posredovanje informacije (7. člen ZDIJZ) na način, da se iz zahtevanih dokumentov izbrišejo osebni podatki, ki na podlagi 6. člena ZVOP-1 predstavljajo varovane osebne podatke (datum in kraj rojstva) posameznic, na katere se dokumenti nanašajo. Glede zahteve, nanašajoče se na ostale naslovnike, pa organ ugotavlja, da z zahtevano informacijo ne razpolaga v materializirani obliki, saj imajo sodnice, sodnik ter državna pravobranilka opravljen pravniški državni izpit, zato na podlagi določbe 203. člena Sodnega reda, niso opravljali posebnega izpita iz Sodnega reda, česar glede na zakonsko ureditev tudi niso bili dolžni. VD in AP po sklepanju organa k opravljanju izpita nista pristopili, razlog za neobstoj zahtevane informacije v materializirani obliki za PK in dokumentacijo o opravljenem pravniškem državnem izpitu za AJ pa je po mnenju organa lahko sprememba priimka ali opravljanje izpita pri drugem izvajalcu ali izguba dokumentacije.
Prosilec je dne 25. 9. 2013 pri organu vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-62/2012/6 z dne 8. 8. 2013. Organ jo je z dopisom z dne 27. 9. 2013 kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Prosilec se pritožuje zoper odločbo, saj, kot izhaja iz pritožbenih navedb, nasprotuje stališču organa, da tistim, ki imajo opravljen pravniški državni izpit, ni treba opravljati izpita iz poznavanja določil Sodnega reda. Pri tem se prosilec sklicuje na 1., 2. in 3. člen Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS št. 13/94), iz katerih izhaja, da morajo sodniki pred opravljanjem pravniškega državnega izpita opraviti pripravništvo na sodišču, ki po zakonu traja dve leti. Sodni red (Uradni list RS, št. 17/95 s spremembami in dopolnitvami) v 5. členu določa, da so tudi sodniški pripravniki sodno osebje, 203. člen Sodnega reda pa določa, da mora vse sodno osebje v roku enega leta po sprejemu na delo opraviti izpit iz poznavanja določil Sodnega reda. Iz navedenega prosilec zaključuje, da ni mogoče opraviti pravniškega državnega izpita brez poprejšnjega opravljanja izpita iz poznavanja Sodnega reda. To izhaja tudi iz posredovane dokumentacije za osebi LK ter IK, ki sta obe sodniški pripravnici na sodišču v Domžalah. Opozarja, da je določba 203. člena Sodnega reda z vsebino, kot jo citira organ, in sicer, da izpita niso dolžne opravljati osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom, začela veljati šele v letu 2011 s spremembo Sodnega reda, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 48/2011, vse sodnice in sodnik, na katere se nanaša zahteva, pa so v sodniški službi že (vsaj) osem let. VŠ pa je bila pred imenovanjem v funkcijo državne pravobranilke, sodnica na Okrajnem sodišču v Ljubljani.
Pritožba je delno utemeljena.
Kot izhaja iz vsebine pritožbe prosilca, ta izpodbija odločitev organa o zavrnitvi dostopa do informacij javnega značaja, ki je zajeta v 1. točki izreka izpodbijane odločbe. V tem delu je organ zavrnil dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na sodnice, sodnika ter državno pravobranilko. Skladno s 247. členom ZUP je Pooblaščenec kot pritožbeni organ dolžan preizkusiti odločbo v tistem delu, ki jo pritožnik izpodbija, zato je Pooblaščenec preizkusil izpodbijano določbo le v tem delu in v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnost pa Pooblaščenec pazi na to, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in da ni bil prekršen materialni zakon.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
- da informacija izvira iz delovnega področja organa;
- da organ z informacijo razpolaga;
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.
Kriterij materializirane oblike je izpolnjen, kadar dokument že obstaja, je že ustvarjen, oziroma kadar ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Organ je dostop do informacij javnega značaja v izpodbijani 1. točki izreka zavrnil, ker je ugotovil, da z informacijo ne razpolaga. Prosilec je zahteval dokumentacijo v zvezi z opravljanjem izpita iz poznavanja določil Sodnega reda za sodnika in sodnice Okrajnega sodišča v Domžalah oziroma Litiji in državno pravobranilko VŠ. Organ je ugotovil, da imajo vse te osebe opravljen pravniški državni izpit in je, sklicujoč se na določbo 203. člena Sodnega reda, ugotovil, da te osebe izpita iz poznavanja določil Sodnega reda niso opravljale, saj ga niso bile dolžne opravljati, zato pri organu tudi ni nobene dokumentacije v zvezi s tem.
V postopku ni sporno, da so vse osebe iz 1. točke izreka odločbe organa osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Sporno v pritožbenem postopku pa ostaja vprašanje, ali niso te osebe, kot sodniški pripravniki, glede na določila Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/2003 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPDI) ter določila Sodnega reda, opravljale izpit iz poznavanja določil Sodnega reda.
Kot je prosilec v pritožbi pravilno navedel, mora univerzitetni diplomirani pravnik pred opravljanjem pravniškega državnega izpita opraviti obvezno usposabljanje v okviru pripravništva, ki ga ureja ZPDI. Ta v 2. členu določa, da pripravništvo po tem zakonu traja dve leti. Izvaja se na sodiščih, lahko pa tudi pri državnih tožilstvih (sodniško pripravništvo) in kot izbirno usposabljanje ter se zaključi s pravniškim državnim izpitom. ZPDI predpisuje dvoletno sodniško pripravništvo, pri čemer se lahko pripravništvo opravlja kot sodniško pripravništvo na sodišču obe leti, če se posameznik ne odloči za opravljanje dela pripravništva kot izbirnega t.j usposabljanja izven sodišča po 14. členu ZPDI. V prvem primeru je sodniški pripravnik oseba, ki bi, skladno z določbo prvega odstavka 5. člena ter 203. člena Sodnega morala opravljati izpit iz poznavanja določil Sodnega reda. Ta namreč v 203. členu določa, da mora v okviru izobraževalnih programov vse sodno osebje, razen tistih, ki imajo opravljen pravniški državni izpit, v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja pred komisijo Centra za izobraževanje v pravosodju opraviti izpit iz poznavanja določil Sodnega reda. Da sodniški pripravnik sodi med sodno osebje, določa prvi odstavek 5. člena Sodnega reda. Poleg tega sodniški pripravnik ni sodno osebje z že opravljenim pravniškim državnim izpitom.
Pooblaščenec je upoštevajoč zgoraj povzeto pravno podlago, na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 251. člena ZUP, opravil dodatne poizvedbe pri organu, ki je Pooblaščencu dne 16. 10. 2013 posredoval zapise korespondence, ki je potekala znotraj organa in iz katere je izhajalo, da organ za osebe, navedene v 1. točki izreka odločbe, ni ugotavljal dejanskega stanja, saj ni preveril, ali so sodnice in sodnik ter državna pravobranilka, pravljali izpit iz poznavanja določil Sodnega reda in ali v zvezi s tem obstaja kakršnakoli dokumentacija.
Pooblaščenec je zato v dopisu z dne 17. 10. 2013 organ pozval, da preveri, ali obstaja za sodnice, sodnika ter državno pravobranilko, navedene v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, dokumentacija o opravljanju izpitov iz poznavanja določil Sodnega reda iz obdobja pred opravljanjem pravniškega državnega izpita, ter da pojasni stališče in prakso glede opravljanja izpitov iz poznavanja določil Sodnega reda sodniških pripravnikov.
Dne 23. 10. 2013 je Pooblaščenec prejel dopis organa, v katerem je ta pojasnil, da sodišča na izpite iz poznavanja določil Sodnega reda ne prijavljajo sodniških pripravnikov in tudi pojasnil razloge, zaradi katerih meni, da je takšne praksa pravilna. Ker iz dopisa še vedno ni izhajalo, ali je organ dejansko preveril, če so osebe iz 1. točke izreka odločbe izpit iz poznavanja določil Sodnega reda opravljale ali ne, je Pooblaščenec dne 25. 10. 2013 organ ponovno pozval, da navedeno dejstvo preveri, pri čemer naj se opredli tudi do navedb prosilca iz pritožbe, da sta osebi LK ter IK opravljali izpit iz poznavanja določi sodnega reda kljub temu, da sta sodniški pripravnici.
Organ je na ta poziv pooblaščenca odgovoril z dopisom z dne 4. 11. 2013, kjer je pojasnil, da osebe, navedene v 1. točki izreka odločbe št. 090-62/2013/6 z dne 8. 8. 2013, razen AG, niso opravljale izpita iz poznavanja določil Sodnega reda. Po izdaji izpodbijane odločbe, pa je organ našel dokumentacijo, iz katere izhaja, da je AG izpit iz poznavanja določil Sodnega reda opravljala v času, ko je bila razporejena na delovno mesto strojepiske – zapisnikarice. Navedena oseba ima opravljen tudi pravniški državni izpit, kot ostale osebe iz 1. točke izreka prvostopenjske odločbe. Glede LK ter IK je organ pojasnil, da izpita iz poznavanja določil Sodnega reda nista opravljali kot sodniški pripravnici, pač pa kot sodna referentka za področje izvršbe II (LK) in kot svetovalka v pravosodju (IK).
Pojasnila, ki jih je prejel Pooblaščenec od organa, je Pooblaščenec poslal prosilcu, ter ga skladno z 9. členom ZUP pozval, da na navedbe organa v roku osmih dni od vročitve poziva odgovori.
V odgovoru prosilec očita organu, da je na vprašanja Pooblaščenca odgovoril pavšalno in neargumentirano, saj ni dogovoril na zakonska določila, ki jih je prosilec navajal v pritožbi in Pooblaščenec v pozivih. Zakonska določila, na katera se sklicuje organ, so v tem postopku brezpredmetna, saj niso veljala v času, ko bi osebe morale opravljati izpit. Ponavlja, da bi organ moral razpolagati z zahtevano dokumentacijo.
Pooblaščenec po tako izvedenem pritožbenem postopku in v njem ugotovljenem dejanskem stanju ne dvomi, da osebe, navedene v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, razen AG, niso pristopile k izpitu iz poznavanja določil Sodnega reda, zato v zvezi z njimi organ tudi ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi predstavljala informacijo javnega značaja in bi jo bil organ dolžan posredovati prosilcu.
1. O neobstoju dokumentacije za MJ, MK, KP, VR, ZH, IŠG, AJ in VŠ.
Pooblaščenec pritrjuje ugotovitvi organa, da so vse obravnavane osebe opravile pravniški državni izpit, na katerega so lahko pristopile šele po opravljenem usposabljanju na sodiščih v okviru sodniškega pripravništva. Prav tako drži, da so sodniški pripravniki skladno s 5. členom Sodnega reda sodno osebje, za katero 203. člen Sodnega reda predpisuje, da mora v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja opraviti izpit iz poznavanja določil Sodnega reda. Pri tem Pooblaščenec ugotavlja, da 203. člen Sodnega reda sodniških pripravnikov ne uvršča med izjeme od tega pravila. Edina izjema, ki je bila v določbe Sodnega reda uvrščena s Spremembami in dopolnitvami Sodnega reda (Uradni list RS, št. 48/11), velja za sodno osebje, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ker sodniški pripravniki nimajo opravljenega pravniškega državnega izpita, ta izjema zanje ne velja. Organ je v pritožbenem postopku pojasnil, da je praksa sodišč takšna, da sodniških pripravnikov, zaradi narave njihovega dela, na izpite iz poznavanja določil Sodnega reda, ne pošiljajo. Namen pripravništva je usposabljanje po pridobljenem strokovnem naslovu magister prava, ali univerzitetni diplomirani pravnik za opravljanje sodniške funkcije, funkcije državnega tožilca, pravobranilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit. Sklepna faza pripravništva po ZPDI je pristop in oprava pravniškega državnega izpita. Tudi opravila, ki jih sodniški pripravniki v skladu s sodnim redom opravljajo, so zelo omejena. Sodni red v 207. členu določa, da sodniški pripravniki spremljajo naroke, glavne obravnave ter seje senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb in drugih sodnih pisanj, sprejemajo na zapisnik vloge strank, pišejo zapisnike ter opravljajo drugo delo po odredbi predsednika sodišča ali vodje oddelka. Kot izhaja iz pojasnila organa, je namen sodniškega pripravništva izobraževanje in usposabljanje za delo v pravosodju ter priprava na pravniški državni izpit. Na podlagi povzetih pojasnil organa Pooblaščenec zaključuje, da je praksa sodišč takšna, kot to zatrjuje organ, in sicer, da sodniških pripravnikov sodišča ne napotujejo na opravljanje izpita iz poznavanja določil Sodnega reda, tudi kadar opravljajo sodniško pripravništvo na sodišču več kot eno leto. V tem prepričanju Pooblaščenca utrjuje tudi dejstvo, da so tako AG, kot tudi LK in IK, ki naj bi po navedbah prosilca bili sodniški pripravnici, izpit iz poznavanja določil Sodnega reda opravljale v drugem svojstvu. Kot je razvidno iz potrdil o izpitu iz poznavanja določil Sodnega reda, ki jih je organ priložil dopisu z dne 4. 11. 2013, je AG opravljala izpit kot strojepiska-zapisnikarica, IK kot svetovalka v pravosodju ter LK kot sodna referentka za področje izvršbe II. Nobena od navedenih oseb tako izpita iz poznavanja določil Sodnega reda ni opravljala kot sodniška pripravnica. Da bi bil na izpit iz poznavanja določil Sodnega reda kadarkoli napoten kakšen sodniški pripravnik, pa tudi sicer Pooblaščencu ni znano. Na tem mestu je še dodati, da je v pristojnosti Pooblaščenca ugotoviti le, ali bi glede uporabo zakonskih predpisov v praksi pri organu, zahtevana informacija morala pri organu obstajati ali ne. Za presojo pravilnosti v tem postopku ugotovljene prakse sodišč ter njene skladnosti z zakonodajo oziroma drugimi predpisi pa Pooblaščenec ni pristojen.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec tako zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe (razen dokumenti, nanašajočih se na opravljanje izpita AG), ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
2. O obstoju dokumentacije za AG.
V dopisu, ki ga je Pooblaščenec prejel 4. 11. 2013, organ pojasnjuje, da se je po izdaji izpodbijane odločbe našla dokumentacija, iz katere izhaja, da je AG, takrat razporejena na delovno mesto strojepiska – zapisnikarica, opravila izpit iz poznavanja določil Sodnega reda. Organ je na podlagi zaprosila Pooblaščenca, le-temu naknadno najdeno dokumentacijo, poslal. Ker je bilo v okviru pritožbenega postopka ugotovljeno, da organ z dokumentacijo, nanašajočo se na AG, razpolaga, je Pooblaščenec na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v tem delu 1. točke, odpravil in naložil organu, da prosilcu za AG posreduje:
- prijavo k izpitu - preizkusu znanja iz poznavanja določil Sodnega reda z dne 12. 9. 1995,
- obvestilo o opravljanju izpita iz poznavanja določil Sodnega reda z dne 11. 10. 1995 ,
- zapisnik o opravljanju izpita znanja iz poznavanja določil Sodnega reda z dne 26. 10. 1995,
- potrdilo o opravljenem izpitu iz poznavanja določil sodnega reda z dne 26. 10. 1995.
Ker pa, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, se v dokumentih iz 1., 3. in 4. alineje nahajajo tudi informacije, ki predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec odločil, da se prosilcu dovoli delni dostop skladno s 7. členom ZDIJZ.
Pooblaščenec je namreč ob vsebinskem pregledu vseh v prejšnjem odstavku navedenih dokumentov ugotovil, da vsi vsebujejo podatke, ki predstavljajo osebne podatke v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1). V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali osebni podatki v navedenih dokumentih predstavljajo varovane osebne podatke.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke:
1. ime, priimek, rojstni datum, kraj rojstva, stalno prebivališče, izobrazbo, delovno dobo, delovno mesto, navedbo del, ki jih je javna uslužbenka opravljala na sodišču ter podatek o tem, ali javna uslužbenka izpit iz poznavanja določil sodnega reda opravlja prvič ali drugič;
2. ime in priimek članov komisije ter predsednika izpitne komisije;
3. ime, priimek, delovno mesto oz. funkcijo ter podpis oseb zaposlenih pri organu, ki je izdal potrdila oziroma dokumente, ki so predmet odločanja.
Osebni podatki pod točko 1:
V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, je treba upoštevati določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
AG je bila v času opravljanja izpita iz poznavanja določil Sodnega reda na sodišču zaposlena kot javna uslužbenka. Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Glede dostopa do osebnih podatkov zaposlenih pri organu, ki so navedeni v zahtevanih dokumentih, Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da ime, priimek, vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, podatek o opravljenem strokovnem izpitu, delovno mesto, ki ga zaseda javna uslužbenka, dela, ki jih je doslej opravljala ter državni organ, pri katerem je zaposlena ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Ti podatki ne sodijo v zasebno sfero posameznikovega življenja, pač pa se nanašajo na njegovo profesionalno življenje, za katerega pa mora kot javni uslužbenec računati, da bo njegova pravica do zasebnosti toliko okrnjena, kolikor je zakonodajalec presodil, da je nujno zaradi zagotavljanja transparentnosti, krepitve demokratične funkcije in posledično učinkovitejšega delovanja javnega sektorja.
Vendar pa je Pooblaščenec z vpogledom v dokumentacijo tudi ugotovil, da ta v dokumentih vsebuje tudi osebne podatke, ki se ne nanašajo na delovno razmerje javnega uslužbenca oziroma niso v nikakršni zvezi z njim, npr. rojstni datum, kraj rojstva, občina rojstva, domači naslov (ulica in kraj s poštno številko). Navedeni osebni podatki niso v neposredni zvezi z delom javne uslužbenke. Pooblaščenec glede navedenih podatkov ugotavlja, da gre za kategorijo varovanih osebnih podatkov, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. To velja tudi za podatke o delovni dobi, ki jo je uslužbenka opravila do pristopa k izpitu, saj delovna doba ne prestavlja kvalifikacije za zasedbo delovnega mesta, ki ga je zasedala javna uslužbenka ob prijavi na izpit. Tudi podatek o tem, ali javna uslužbenka pristopa k izpitu prvič ali drugič, je podatek, ki ni neposredno povezan z delom javne uslužbenke in zato predstavlja varovan osebni podatek.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Osebni podatki pod točko 2:
Po prvem odstavku 203. člena Sodnega reda, veljavnega v času opravljanja izpita AG , je moralo sodno osebje opraviti izpit iz poznavanja določil sodnega reda pred komisijo ministrstva, pristojnega za pravosodje. Člane komisije, ki jih je ministrstvo imenovalo za ta namen, je tako šteti kot osebe, ki kot člani izpitne komisije izvršujejo javnopravne naloge in v tem smislu opravljajo javno funkcijo, ki jo kot izjemo od izjem določa ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Imena in priimki članov izpitne komisije ter njenega predsednika tako niso zakonsko varovani osebni podatki, zato v zvezi z njimi Pooblaščenec ni uporabil pravila iz 7. člena ZDIJZ.
Osebni podatki pod točko 3:
Glede osebnih podatkov pod točko 3 Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za osebe, ki v konkretnem primeru opravljajo javno funkcijo in s svojim podpisom jamčijo za verodostojnost izdanih dokumentov. Pri osebah, ki nastopajo kot izvrševalci javne funkcije, je torej obseg varovanih osebnih podatkov pomembno zmanjšan, in sicer tako, da njihova imena in priimki, delovno mesto oziroma funkcija, strokovna izobrazba ter lastnoročni podpis ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Ker navedene osebe v konkretnem postopku nastopajo kot predstavniki oziroma zastopniki izdajateljev listin, njihovo ime in priimek, delovnim mestom oziroma funkcijo ter lastnoročnim podpisom v konkretnem primeru ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.
Pooblaščenec je glede osebnih podatkov in delnega dostopa odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da v njih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
3. Sklepno.
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ v zvezi dokumenti, ki se nanašajo na AG, napačno ugotovil dejstva, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil, ter odločil, kot izhaja iz izreka odločbe. V preostalem delu pa je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, s tem pa je tudi pravilna odločitev organa, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca razen v delu, kot izhaja iz 1. točke te odločbe, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Katarina Medved, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka