Kanja Brege d.o.o - Direkcija za ceste RS (več pritožb)
+ -Številka: 090-202/2013/6
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilec je organ zaprosil za "vpogled in posredno kopiranje" večjega števila dokumentov v zvezi z javnim naročilom za vertikalno prometno signalizacijo. Organ je z odločbo zahtevi delno ugodil zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, ter odločil, da se prosilcu ugodi anonimiziran vpogled v zahtevane dokumente. Prosilec je v pritožbi nasprotoval odločitvi organa, saj ni zahteval samo vpogleda, pač pa tudi kopiranje, če bi se to pri vpogledu izkazalo za potrebno. Informacijski pooblaščenec je pritožbo zavrnil, ker je ugotovil:
- da je po jezikovni in logični razlagi zahteve prosilca, ta, kot način seznanitve, zaprosil za vpogled;
- da »posredno kopiranje« ni oblika seznanitve, ki jo predvideva ZDIJZ ali Uredba, zato je organ tudi ni mogel posebej odobriti;
- da organ ni mogel odločiti o kopiranju tudi zato, ker mu ni moglo biti znano, katere dokumente izmed obsežnega gradiva ali njihove dele bo prosilec izbral kot relevantne;
- da je organ v izreku izpodbijane odločbe prosilcu dejansko odobril vpogled (z delnim dostopom), torej je zahtevi ugodil tako, kot je bila zahteva izražena;
- da bo prosilec (kljub delno napačni obrazložitvi v izpodbijani odločbi) še vedno imel možnost, da bo naknadno zahteval pridobitev kopij posebej izbranih dokumentov, ki si jih bo predhodno neposredno ogledal. Odobritev vpogleda namesto zahtevanih kopij je po zakonu mogoča le v primeru, da je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico (drugi odstavek 25. člena ZDIJZ), vendar v konkretnem primeru ne gre za takšno dejansko stanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-202/2013/6
Datum: 31. 3. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), drugega, tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: Kanja Brege, d.o.o. – v likvidaciji, Brege 68, 8273 Leskovec pri Krškem, z dne 13. 9. 2013 zoper odločbo organa: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana št. 090-9/2013-24, z dne 26. 8. 2013, v zadevi odločanja o dostopu do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca, z dne 13. 9. 2013 zoper odločbo organa št. 090-9/2013-24, z dne 26. 8. 2013 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 17. 1. 2013 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Iz dokumentacije celotnega predhodnega postopka (sklep o prekinitvi, prva odločba Pooblaščenca, tožba zoper odločbo Pooblaščenca, delna odločba, izpodbijana odločba, pritožbe, dopolnitve vlog in drugo) izhaja, da je prosilec zahteval dostop do:
dokumentacije naročil in dobave (delovni nalogi) dobaviteljev po nadomestnih pogajanjih zaradi prekinitve pogodbe z izvajalcem, izbranim na podlagi javnega razpisa št. pogodbe 2415-10-000493/0, z dne 1. 12. 2010;
dokumentacije, na osnovi katere je organ določal potrebe izvedbe montaže in postavitve vertikalne prometne signalizacije: dopise občanov, inšpektorjev, cestnih podjetij, nadzora in ostalih strank ter pisno opredelitev odgovornega projektanta o predlaganih ukrepih – vse to za potrebe letne dobave vertikalne prometne signalizacije za leto 2008, 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013;
mnenja Okrožnega državnega tožilstva št. Kt/1568/12-BV, z dne 10. 7. 2013.
Organ je dne 26. 8. 2013 izdal odločbo št. 090-9/2013-24, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil tako, da je odobril vpogled v vso zahtevano dokumentacijo na način delnega dostopa (razen glede dokumenta iz tretje točke zahteve), ker naj bi posamezni deli dokumentov vsebovali varovane osebne podatke, zaradi česar je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prosilec je zoper omenjeno odločbo organa vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je v zahtevi navedel, da želi vpogled v dokumentacijo in posredno kopiranje, torej dostop do informacij, ki je »normalna, gospodarna in razumna«.
Pooblaščenec je prosilca pozval, da podrobneje in sistematično pojasni pritožbene razloge. Prosilec je 17. 12. 2013 pojasnil, da je predmet pritožbe le način dostopa, saj je želel v zahtevano dokumentacijo vpogledati, če pa bi pri vpogledu ugotovil, da gre za dokumentacijo, ki je zanj zanimiva, bi želel pridobiti fotokopije.
Pritožba ni utemeljena.
1. Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07) v 16. členu določa, da če se informacija javnega značaja nahaja tako v elektronski kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo. V 17. členu še določa, da če želi prosilec vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja, mu pooblaščena oseba organa v času uradnih ur ali v predhodno dogovorjenem času med organom in prosilcem, omogoči vpogled v prostorih organa.
2. Iz zahteve prosilca izhaja, da je prosilec želeni način dostopa do informacij opredelil kot »posredovanje in posredno fotokopiranje« in navedel tudi, da pričakuje »vabilo na vpogled«. V pritožbi in njeni dopolnitvi je prosilec navedel, da želi seznanitev z dokumenti uveljavljati primarno v obliki vpogleda, in naknadno po potrebi tudi v obliki pridobitve fotokopij.
Po jezikovni in logični razlagi opisane zahteve prosilca je način seznanitve, ki ga je z zahtevo izrazil prosilec vpogled. »Posredno kopiranje« ni oblika seznanitve, ki jo predvideva ZDIJZ ali Uredba, zato je organ tudi ni mogel posebej odobriti. Torej je organ lahko odločil le o vpogledu, ki ga je primarno zahteval prosilec. Organ ni mogel odločiti o kopiranju tudi zato, ker mu ni moglo biti znano, katere dokumente izmed obsežnega gradiva ali njihove dele bo prosilec izbral kot relevantne. Organ je v izreku izpodbijane odločbe prosilcu dejansko odobril vpogled (z delnim dostopom), torej je zahtevi ugodil tako, kot je bila zahteva izražena. Izpodbijana odločba tudi ni problematična z vidika okrnitve procesnih in materialnih pravic, ki jih ima prosilec po ZDIJZ, saj bo prosilec še vedno imel možnost, da bo naknadno zahteval pridobitev kopij posebej izbranih dokumentov, ki si jih bo predhodno neposredno ogledal. Odobritev vpogleda namesto zahtevanih kopij je po zakonu mogoča le v primeru, da je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico (drugi odstavek 25. člena ZDIJZ), vendar v konkretnem primeru ne gre za takšno dejansko stanje.
3. Organ je, s sklicevanjem na izjemo varstva kazenskega pregona (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) ter mnenje pristojnega državnega tožilstva, v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da prosilcu pri vpogledu ne bo odobril kopiranja. Tako stališče v konkretnem primeru ni pravilno, saj v konkretnem primeru sklicevanje na izjemo iz 6. točke (varstvo kazenskega pregona) ali 8. točke (varstvo sodnih postopkov) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni mogoče (prim. obrazložitev v prvi odločbi Pooblaščenca), ker za to preprosto niso izpolnjeni zakonski pogoji. Poleg tega ni mogoče odločiti, da je nek dokument javen le na način vpogleda, ne pa tudi v primeru, ko gre za druge oblike dostopa oziroma seznanitve. Če gre za prosto dostopno informacijo, je ta lahko javnosti dostopna na katerikoli izbrani način. Edina omejitev je mogoča na podlagi že omenjenega drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer. Opisano stališče organa v obrazložitvi pa ne vpliva na izrek izpodbijane odločbe (torej na odločitev o zahtevi), saj je ta skladen s stališči iz 2. točke zgoraj in kopiranja prosilcu dejansko ne omejuje. Zato je Pooblaščenec ta del obrazložitve štel za položaj, ki ga predvideva tretji odstavek 248. člena ZUP, torej, da gre za delno (tj. le glede problematike kopiranja in varstva kazenskega pregona, saj je preostala obrazložitev skladna z ZDIJZ) napačne razloge sicer pravilne odločitve organa.
3. Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo preizkusil v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusil, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Skladno z navedbami v prejšnjih točkah je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega in delno tretjega odstavka 248. člena ZUP, ker je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, odločba pravilna in na zakonu utemeljena (z delno napačno obrazložitvijo), pritožba pa neutemeljena. Izrek odločbe je torej skladen z zahtevo prosilca ter z določbami ZDIJZ in Uredbe.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu ter plačati sodno takso.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka