Prosilec - Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-201/2013/6
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice, Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilec je zahteval 85 sklopov dokumentov v zvezi z javnimi naročili, službenimi potmi, disciplinsko obravnavo zapornikov, raznimi postopki ipd., ki se nanašajo na Generalni urad ter posamezne zavode za prestajanje kazni zapora v RS. Organ je zahtevo z odločbo zavrnil s sklicevanjem na zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da v konkretnem primeru elementi zlorabe pravice niso podani, ter da organ odločitve ni sprejel na podlagi proučitve konkretnih dokumentov, kar predstavlja procesno kršitev, saj odločbe vsebinsko ni mogoče preiskusiti. Zato je zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, skupaj z nekaterimi napotki glede uporabe materialnega prava in informativnega dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v pritožbenem postopku.
ODLOČBA:
Številka: 090-201/2013/6
Datum: 27. 5. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2 in 23/2014; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F, 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ..., z dne 13. 9. 2013 zoper odločbo organa: Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana, št. 090-2/2007/438, z dne 22. 8. 2013, v zadevi odločanja o dostopu do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 13. 9. 2013 zoper odločbo organa št. 090-2/2007/438, z dne 22. 8. 2013 se ugodi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o zahtevi prosilca, z dne 2. 8. 2013 odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 14. 8. 2013 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, z dne 2. 8. 2013. Zahteva je bila podana na 8-ih straneh v točkah od 1 do 11, pri čemer gre za skupaj 85 posamičnih zahtevkov oziroma sklopov dokumentacije, ki se nanaša na obdobje več let ter izvira iz področja delovanja Generalnega urada organa, Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor, Zavoda za prestajanje kazni mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper in Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob.
Organ je dne 22. 8. 2013 izdal odločbo št. 090-2/2007/438, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Zavrnitev je utemeljil s sklicevanjem na dejstvo, da je prosilec zaradi velikega števila zahtevanih dokumentov zlorabil pravico do dostopa do informacij javnega značaja. Izhajajoč iz sodbe Višjega sodišča RS št. Cp 459/99, z dne 10. 4. 2001 izhaja, da kot zlorabo opredelimo kot vsako ravnanje, ko se subjekt sicer giblje v pravno priznanih mejah pravice, vendar pravico uresničuje z namenom nekomu škodovati ali na način, ki je za drugega manj ugoden od kakšnega drugega, ali v pomanjkanju zakonitega interesa, ali v nasprotju s socialno funkcijo pravice. Pravica do dostopa po ZDIJZ ni priznana samo v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora. Pri tem se pravice nedvomno ne sme uresničevati na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa in uradne osebe. V konkretnem primeru je pravica prosilca prišla v konflikt s pravicami tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ, saj zaradi prevelike količine zahtevanih dokumentov organ ne more ustrezno zavarovati pravic tretjih oseb. Zahteva prosilca je usmerjena v oviranje dela organa, na kar kaže zahteva, ki se nanaša na več zavodov in celoten organ, na daljše časovno obdobje in na različna področja dela. Pri pripravi gradiva ne gre le za delo uradne osebe, pač pa bi bilo treba angažirati večje število zaposlenih v generalnem uradu in pri posameznih zavodih. Poleg tega ne gre za prvo zahtevo prosilca, pač pa jih je ta vložil že več. Zaradi zahteve tudi ni mogoče spoštovati načela ekonomičnosti postopka. Prosilec svojih pravic ne uporablja pošteno (gl. 11. člen ZUP), ker želi le otežiti delo organa. Organ mora skrbeti tudi za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih oseb in v škodo javnih koristi (gl. 11. člen ZUP).
Pooblaščenec je dne 13. 9. 2013 prejel pritožbo prosilca, s katero je ta vztrajal pri zahtevi.
Pooblaščenec je, zaradi razjasnitve dejanskega stanja, dne 19. 3. 2014 izvedel ogled in camera v prostorih generalnega urada, o čemer je nastal zapisnik št. 090-201/2013/3.
Na podlagi 9. člena ZUP je Pooblaščenec prosilcu dne 9. 4. 2014 posredoval kopijo zapisnika. Prosilec se v odstavljenem roku ni opredelil do vsebine zapisnika.
Pritožba je utemeljena.
1. Opredelitev do domnevne zlorabe pravice do dostopa do informacij javnega značaja
ZDIJZ v petem odstavku 5. člena določa, da organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Tudi pred začetkom veljavnosti te določbe (tj. pred 17. 4. 2014) je bilo možno zahtevo prosilca presojati z vidika morebitne zlorabe pravice do dostopa do informacij javnega značaja (o tem prim. na primer odločbe Pooblaščenca št. 090-224/2013/3, 090-128/2013/2 in 090-117/2012/3). Na zlorabo pravice se je moč sklicevati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bi eno ali več zahtev prosilca obravnaval v skladu z ZDIJZ. Pomemben definicijski element zlorabe je njena očitnost. Organu (prve ali druge stopnje) mora biti že brez poglabljanja v interese in motive prosilca navzven zaznavno, da je nek prosilec prekoračil meje svojih upravičenj. Obsežna zahteva še ne pomeni, da gre za zlorabo pravice in hkrati še ne kaže na očitnost zlorabe. Možno pa je, da je neka zahteva z objektivnega vidika preobsežna (npr. zahteva po pridobitvi »vse razpoložljive dokumentacije«, zlasti, če gre za večji organ).
Zloraba pravice nastane tedaj, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega, pri čemer ni vsak poseg v pravico drugega tudi zloraba pravice. Za določitev meje pravice tistemu, ki jo je prekoračil, je treba izhajati iz pojma pravice in njene vsebinske opredelitve. Zlorabo pravice je treba označiti kot nedopustno ravnanje, ki nima značaja kaznovalnega ali civilnega delikta.
Pravica do dostopa do informacij javnega značaja je konkretizirana v ZDIJZ, iz katerega izhaja splošno načelo, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Ker pa je treba na pravo gledati kot na celoto, pravice ni dopustno izvrševati v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom. Vsebino slednjega je treba ugotavljati upoštevaje socialno funkcijo pravice, ki združuje demokratično funkcijo in funkcijo nadzora ter meje, ki jih imetniku pravice postavljata morala in javni interes. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki. Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javne uprave, kamor sodi tudi organ in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki jim jih je podelila država. Javnost lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preverja pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Pravica do dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa.
Splošno priznanih in s tem poštenih namenov uveljavljanja pravice do dostopa do informacij je še več. Zlasti so pomembni ekonomski ali tržni namen (npr. uporaba informacij za izvajanje pridobitne dejavnosti), izobraževalni namen (npr. uporaba informacij za pripravo seminarskih in drugih nalog v formalnih oblikah izobraževanja), strokovni ter znanstveno-raziskovalni namen, lastni ali splošni informativni namen (npr. uporaba podatkov za poročanje v medijih) ter namen uporabe informacij v drugih neformalnih ali formalnih postopkih v interesu prosilcev (npr. za dokazovanje v upravnih ali sodnih postopkih).
Pooblaščenec se sicer strinja s stališčem organa, da je zahteva prosilca zelo obsežna (tako po vrstah zadev, na primer javna naročila, službene poti, notranji službeni postopki, disciplinska in druga obravnava obsojencev, kot tudi po osebah, organizacijskih enotah ter relevantnih obdobjih), in da bi bilo treba za ugoditev zahtevi angažirati večje število zaposlenih v več organizacijskih enotah organa, kar bi lahko otežilo delo na drugih, matičnih področjih dela. Toda Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni elementi zlorabe pravice do dostopa do informacij javnega značaja:
- ker iz zahteve ali okoliščin na strani prosilca očitno ne izhaja, da bi bila ta vložena izven zgoraj opisanih legitimnih namenov pravice do dostopa. V ravnanju prosilca namreč ni videti želje po zgolj prekomerni obremenitvi organa, tako na primer zahteva ni žaljiva, nespoštljiva ali šikanozna, zahteva je urejena in sistematična, zahteva je po času in vsebini vendarle relativno omejena, prosilec v preteklosti ni vložil večjega števila enakih ali podobnih zahtev, prosilec ne navaja nelegitimnih razlogov za seznanitev, prosilec ni v osebnih sporih s predstavniki organa (pritožbeni in drugi postopki po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij (ZIKS-1) pri tem niso relevantni);
- ker velika količina vlog in velik obseg zahtevanih dokumentov, ki imata za posledico upočasnitev dela organa, sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Posredovanje informacij javnega značaja je namreč ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki bi takšne zahteve reševal. V primeru, če organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi obsežnosti zahtevane dokumentacije, je v 24. členu ZDIJZ predvidena le možnost, da organ podaljša rok za odločitev o zahtevi za največ 30 delovnih dni, ne pa tudi možnost, da organ zahtevo prosilca zavrne. Tudi iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti izhaja, da organ lahko le v posebnih primerih, v katerih bi konkreten in posamičen preizkus dokumentov povzročil nesorazmerno količino upravnega dela, izjemoma tehta na eni strani interes dostopa javnosti do dokumentov in na drugi strani nastalo delovno obremenitev, da bi v teh posebnih primerih ohranil interes dobrega upravljanja. Takratno Sodišče Evropskih skupnosti je na primer v sodbi v zadevi T-2/03 »Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji«, glede obravnave obsežnih zahtevkov pojasnilo, da glede na ustaljeno sodno prakso, ki določa potrebo po izvedbi konkretne in posamične presoje dokumentov, samo dejstvo, da zahtevek za dostop zadeva veliko število dokumentov, še ne pomeni, da instituciji ni treba izvesti konkretne proučitve dokumentov. Odstopanje od obveznosti proučitve dokumentov je dovoljeno le v izjemnih primerih, kadar upravno breme, ki ga prinaša konkretna in individualna proučitev dokumentov, presega tisto, kar je razumsko potrebno. Vendar pa morajo institucije proučiti vse druge možnosti in tako omejiti svojo delovno obremenitev, obenem pa odobriti vsaj del zahtevka prosilca. V navedeni sodbi je Sodišče Evropskih skupnosti med drugim opozorilo, da količina dela, potrebna za preučitev prošnje, ni odvisna samo od števila dokumentov, navedenih v prošnji, ali njihovega obsega, ampak tudi od njihove narave. Zato potreba, da se opravi konkreten in posamičen preizkus zelo velikega števila dokumentov, ne pove ničesar o količini dela, potrebni za obravnavo prošnje za dostop, ker je navedena količina dela odvisna tudi od zahtevane temeljitosti tega preizkusa;
- ker organ ni izkazal konkretnega obsega dokumentov, ki so predmet zahteve in ni izkazal konkretnega dela, ki bi bil potreben za odločitev o zahtevi ter ni izkazal do kakšnih konkretnih motenj bi prišlo niti v čem je podana vzročna zveza. Organ torej ni v zadostni meri izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti, da zaradi zahteve prosilca ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Ni namreč mogoče objektivno predvideti, da bi zahteva prosilca do te mere ovirala delo organa, da svojih preostalih nalog ne bi mogel več izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati. Organ, ki nosi dokazno breme, ni izkazal, da je v konkretnem obseg zahtevanih informacij tako velik, da bi bilo možno objektivno predvideti, da zaradi tega nastajajo zamude tudi pri drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ, ki podrobno pozna svoje postopke, namreč ni z ničemer konkretiziral, kateri so ti postopki in kakšne zamude nastajajo;
- ker je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da večine zahtevanih dokumentov sploh ni na voljo, kar bistveno zmanjšuje potrebno delo v zvezi z ugoditvijo ali zavrnitvijo zahteve prosilca. O tem gl. točka 3 te obrazložitve.
Pooblaščenec je torej po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja v konkretnem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali drugih oseb.
2. Opredelitev do postopkovnih kršitev na prvi stopnji
Organ je v izpodbijani odločbi zahtevo prosilca zavrnil, ne da bi se spustil v njeno vsebinsko obravnavanje, saj se ni konkretno opredelil do posameznih dokumentov, ki so predmet njegove presoje, pač pa je zavrnitev pavšalna. Prosilec je želel vpogledati v vrsto različne dokumentacije, organ pa se je v izpodbijani odločbi osredotočil le na zatrjevanje zlorabe pravice, ne da bi navedel, kateri oziroma koliko določno opredeljenih dokumentov je predmet presoje in te dokumente natančno proučil z vidika domnevne zlorabe in tudi z vidika morebitnih izjem od prostega dostopa. Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje, odločba ne more biti preizkušena, saj zgolj s povzemanjem zahteve prosilca, obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti, je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je treba izpodbijano odločbo odpraviti.
Pooblaščenec je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ker razpolaga z zahtevano dokumentacijo, podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s to dokumentacijo in bo zaradi že vzpostavljenih zvez s posameznimi zavodi, lažje pridobival dokumentacijo in opravljal poizvedbe ter koordiniral delo.
V ponovljenem postopku mora organ ugodilno ali zavrnilno odločitev aplicirati na konkretno (ne)obstoječe dokumente oziroma je dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet odločanja ter svojo odločitev skupaj z obrazložitvijo vezati na vsebino posameznih dokumentov. Če bo organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebujejo kakšno od izjem iz 6. člena ZDIJZ, mora v odločbi natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere izjeme. Podobno velja, če posameznega dokumenta ni na razpolago. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti ali vsaj skupine dokumentov, ki so predmet presoje in katerih dostop se zavrne (zaradi neobstoja ali obstoja izjeme), ali v katerem delu se prekrije informacije, ki predstavljajo izjemo od dostopa po ZDIJZ. Tak izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Podrobna konkretizacija dokumentov je seveda potrebna le takrat, če organ z dokumenti razpolaga.
3. Vsebinske ugotovitve in napotki
V okviru ogleda v prostorih organa je Pooblaščenec glede predmeta zahteve prosilca ugotovil nekatera, za odločitev pomembna dejstva, in sicer (po točkah zahteve):
1.a,b,c,d,f: Podatki so na voljo pri pristojnem zavodu preko informacijskega sistema MFERAC;
1.d: Obstaja možnost, da so podatki sporni z varnostnega vidika (gre za podrobnosti periodičnega in občasnega gibanja dveh zaposlenih);
1.h: Direktor samostojno ne sproža disciplinskih postopkov zoper obsojence, zaradi česar zahtevanih dokumentov ni na voljo;
1.i: Ne gre za upravno zadevo, pač pa se podatek vpiše v osebni načrt vsakega obsojenca posebej, zaradi česar zahtevanih dokumentov ni na voljo;
Enako kot zgoraj velja za zahteve pod točko 2, 3 in 4 in 5.a, 5.b in 5.c, 5.e in 5.i;
5.d: O kolegijih/sestankih se vodijo zapisniki;
5.g: Obstajajo dve vrsti pritožb (nekatere se vodijo po ZUP, druge pa ne);
5.j do 5.p: Podatki bi morali biti razvidni iz potnih nalogov;
6.a: Organ s podatki o številu disciplinskih postopkov po posameznih kršitvah ne razpolaga. Vrst oziroma razlogov disciplinskih postopkov je več. Iz letnih poročil ni mogoče klasificirati disciplinskih postopkov po posameznih kršitvah. Vse izdane odločbe, ki se vodijo le po principu personalnih map, bi bilo treba posebej ročno in vsebinsko pregledati, ugotovljene podatke izpisati ter sešteti, kar lahko predstavlja analiziranje podatkov. Če bi odgovor na vprašanje prosilca lahko enostavno in neposredno izhajal iz razumnega obsega obstoječih dokumentov, je prosilcu treba razkriti te;
6.b: Podatek bi se načeloma dalo pridobiti iz letnih poročil. Če so ta javno objavljena, se prosilca napoti na javno dostopen vir;
6.c: Velja enako kot pod točko 6.a;
6.d: V trenutku izvedbe ogleda v prostorih organa še ni bilo znano, kako in ali se vodijo posebne evidence;
6.e: Velja enako kot pod točko 6.a;
6.f, 6.h in 6.i: O teh naj bi se vodila posebna evidenca, razen za varnostne preglede;
6.i: Načeloma bi se podatke lahko pridobilo iz letnega poročila. O odkritih drogah se vodijo evidence. Podatkov o kazenski odgovornosti ni na voljo;
6.j: Dokumentov, ki bi dokazovali želene informacije ni na razpolago;
6.k: Takih dokumentov ni na razpolago, saj uporaba elektronskih komunikacij sploh ni dovoljena;
6.l. Velja enako kot pod točko 6.k;
6.m: O tem se ne izdaja posebnih aktov. Velja splošno dovoljenje za internet. Zato dokumentov ni na razpolago;
6.n: Taki ukrepi se ne izvajajo, poleg tega ni mogoče ugotoviti za katero snemanje bi sploh lahko šlo (prim. tudi 87. člen ZIKS-1);
7.a, 7.b in 7.c: Velja enako kot pri drugih zahtevkih v zvezi z disciplinskimi postopki (prim. točka 6.a). Potrebno bi bilo ročno in vsebinsko vpogledati v vsak osebni spis posebej in podatke izpisati ter sešteti, kar lahko predstavlja analiziranje podatkov. Če bi odgovor na vprašanje prosilca lahko enostavno in neposredno izhajal iz razumnega obsega obstoječih dokumentov, je prosilcu treba razkriti te;
8.a in 8.b: Podatkov oziroma dokumentov ni na voljo. Zahtevani dokumenti predpostavljajo kršitev predpisov s strani organa, do katerih pa po zatrjevanju organa sploh ni prišlo;
9.a: Zahtevani dokumenti ne obstajajo, ker zavod ne oddaja javnih naročil za zneske nad 20.000 EUR, pod tem zneskom pa ne gre za klasična javna naročila;
9.b: Zahtevani dokumenti ne obstajajo in se zadeve ne objavljajo v uradnem listu; eventualno bi bila možna napotitev na portal javnih naročil;
9.c: Zahtevani dokumenti ne obstajajo, ker zavod ne vodi naročil nad 20.000 EUR, pod tem zneskom pa ne gre za klasična javna naročila;
9.d in 9.e: Zahtevani dokumenti ne obstajajo (prim. zgoraj);
9.f: Zahtevani dokumenti ne obstajajo, ker take postopke vodi Generalni urad;
9.g: S podatki razpolaga pristojni zavod;
10.a: Šlo je za izgradnjo/obnovo večjega števila objektov, za kar je bilo izvedenih več javnih naročil iz pristojnosti Generalnega urada;
10.a1: Ni na voljo že izračunanih podatkov. Potrebne bi bile zahtevne strokovne kalkulacije;
10.b: Ni na voljo že izračunanih podatkov. Potrebne bi bile zahtevne strokovne kalkulacije;
10.c: Gre za vprašanje, ki ni predmet pravice po ZDIJZ, toda ker podatki o ograji gotovo izhajajo iz gradbene in razpisne ali projektne dokumentacije, je treba prosilcu razkriti dokument, ki odgovarja na njegovo vprašanje, pri čemer je to vprašanje vsebinsko preprosto, posebna analiza ni potrebna;
10.d: Ni na voljo že izdelanega dokumenta, ki bi odgovarjal na vprašanje prosilca o odstopanjih. Podatka o odstopanjih tudi ni mogoče enostavno razkriti z dokumenti iz gradbene in razpisne ali projektne dokumentacije. Potrebna bi bila strokovna presoja;
11.a do 11.f: Želeni podatki so na voljo;
11.g do 11.j: Ni posebne evidence, zaradi česar bi za odgovor na vprašanje bilo treba ročno in vsebinsko pregledati vsako personalno mapo (v zvezi s starimi zaposlitvami) posebej, ugotovljene podatke izpisati ter sešteti, kar lahko predstavlja analiziranje podatkov. Če bi odgovor na vprašanje prosilca lahko enostavno in neposredno izhajal iz razumnega obsega obstoječih dokumentov, je prosilcu treba razkriti te.
Zgornje dejansko stanje je bilo ugotovljeno informativno, tj. brez vpogleda v konkretne dokumente in evidence ter le z namenom ugotovitve dejanskega obsega zahteve prosilca ter razpoložljivih informacij pri organu. V ponovnem postopku mora organ zgornje ugotovitve načeloma upoštevati pri odločanju oziroma pri uporabi določb ZDIJZ, razen če v ponovljenem postopku ugotovi drugačno dejansko stanje.
3. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj zavrnitev zahteve s sklicevanjem na zlorabo pravice (peti odstavek 5. člena ZDIJZ) v konkretnem primeru ni mogoča, in da je organ na prvi stopnji storil tudi bistveno kršitev pravil postopka. Zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 dneh od prejema te odločbe. Pri tem mora upoštevati napotke glede postopka, ter načeloma upoštevati tudi dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v pritožbenem postopku.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka