Prosilec - Davčna uprava RS
+ -Številka: 090-199/2013/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil več zahtev, s katerimi je zahteval odgovore na vprašanja v zvezi z davkom na nepremično premoženje večje vrednosti. Organ je v predmetni zadevi izdal zavrnilno odločbo z obrazložitvijo, da z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, ne razpolaga. Prosilec se je zoper odločitev organa pritožil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja ne razpolga, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-199/2013/6
Datum: 28. 10. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 9. 2013 zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Generalni davčni urad, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-23/2013-5 z dne 20. 8. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 4. 9. 2013 zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Generalni davčni urad, št. 090-23/2013-5 z dne 20. 8. 2013, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je pri Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju geodetska uprava) in pri organu vložil več vlog, s katerimi je zahteval odgovore na vprašanja v zvezi z obdavčitvijo nepremičnin (davek na nepremično premoženje večje vrednosti). Vlogi prosilca z dne 11. 7. 2013 ter z dne 22.7. 2013 je geodetska uprava odstopila v pristojno reševanje organu.
Organ je z odločbo, št. 090-23/2013-5 z dne 20. 8. 2013 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), zavrnil zahteve prosilca. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da z zahtevanimi informacijami javnega značaja ne razpolaga. Pojasnjuje, da v navedenih zadevah za potrebe obdavčitve prejema le strukturirane podatke o posplošeni tržni vrednosti zavezancev za plačilo konkretnega davka, ki pa niso razdelani ali združeni po parametrih oz. na način kot jih navaja prosilec. Prav tako organ ne razpolaga z lastnimi analizami, iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja. Kljub temu pa je organ, z dopisom, št. 090-23/2013-4 z dne 20. 8. 2013, prosilcu posredoval določene podatke, s katerimi razpolaga in bi lahko prosilcu pomagali pri njegovem delu občinskega svetnika. Glede na navedeno je organ zaključil, da z zahtevanimi informacijami javnega značaja ne razpolaga, zato je obravnavane zahteve zavrnil, na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ.
Z izpodbijano odločbo je organ prosilcu zavrnil dostop do dokumentov, iz katerih bi izhajali odgovori na naslednja vprašanja:
1. ali so bili v letošnjem letu obdavčeni zasebni lastniki pozidanih zemljišč z namensko rabo »stanovanjske površine«, katerih skupna vrednost istega lastnika presega 500.000 eur in so v Registru nepremičnin v rubriki VRSTA RABE/KULTURA označene kot »dvorišče«, »zelenica«, »pot«, »parkirišče«, »park«;
2. kakšen velikostni red davčnih prihodkov od zasebnih lastnikov pozidanih zemljišč z namensko rabo »stanovanjske površine« sta GURS in DURS zajela z nedavno odposlanimi položnicami za leto 2013 na teritoriju Republike Slovenije in od tega na teritoriju Mestne občine Ljubljana;
3. koliko je v Sloveniji, in od tega v Ljubljani, pozidanih zemljišč-parcel, na katerih ni objektov, v rubriki namenske rabe pa so evidentirane kot »stanovanjske površine«;
4. kakšna je povprečno ovrednotena tržna cena (EUR/m2) zemljišč iz 3. točke za Slovenijo in za Ljubljano;
5. koliko je zemljišč v Sloveniji in v Ljubljani od zemljišč iz 3. točke, ki pripadajo istemu lastniku v skupni ovrednoteni tržni vrednosti, ki presegajo 500.000 eur;
6. kakšna je skupna kvadratura zemljišč, pri katerih naj bi prišlo do napake pri odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013 pri 427 zavezancih, kakšna je njihova pretežna namenska raba in kakšna je celotna tržna vrednost navedenih ovrednotenih zemljišč;
7. koliko zavezancev iz prejšnjega vprašanja je v Ljubljani, kakšna je skupna kvadratura teh zemljišč in kakšna je celotna tržna vrednost teh ovrednotenih zemljišč v Ljubljani?
Prosilec je dne 4. 9. 2013 pri organu vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-23/2013-5 z dne 20. 8. 2013. Organ jo je z dopisom z dne 10. 9. 2013, kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, skupaj s spisovno dokumentacijo zadeve, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
V pritožbi je prosilec navedel, da se z vsebino izpodbijane odločbe ne strinja, pri čemer je navedel tudi, da se posredovanju informacij pod točko 2., 6. ter 7. odpoveduje, saj je na navedena vprašanja prejel zadovoljive odgovore. Glede na to, da navedene točke niso predmet tega pritožbenega postopka, se Pooblaščenec v vprašanje, ali gre v tem delu za prosto dostopne informacije ali ne, ni spuščal. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku namreč vezan na zahtevo prosilca in njegove pritožbene navedbe. Prosilec v nadaljevanju pritožbe vztraja, da mu organ posreduje podatke o sumarnih kvadraturah določenih zemljišč ter podatke o številu zavezancev ter davčnih prilivih za leto 2013. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti oz. vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. čl. ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji sploh ni odločal (ker prosilec tega še ni zahteval), tako tudi ne more biti predmet presoje Pooblaščenca kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da so predmet tega pritožbenega postopka vprašanja, ki so zgoraj navedene v 1., 3., 4. ter 5. točki.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Zahteve v delu, ki se nanašajo na vprašanje, in pritožba prosilca temeljijo na nerazumevanju sistema dostopa do informacij javnega značaja, kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Prosilec namreč ni zahteval dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč odgovore na zgoraj navedena vprašanja.
V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) pa je treba v primeru, ko prosilec, zaradi napačnega razumevanju sistema dostopa do informacij javnega značaja, organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bil razviden odgovor na zastavljeno vprašanje. V konkretnem primeru je prosilec vloge poimenoval »Informacija (javnega značaja), zahteva«, zato je Pooblaščenec presodil, da je treba rešiti navedeno vprašanje.
Pooblaščenec je s pozivom, št. 090-199/2013-2 z dne 16. 9. 2013 ter ponovnim pozivom, št. 090-199/2013-4 z dne 4. 10. 2013, organ pozval k posredovanju dokumentov, iz katerih bi izhajali odgovori na zgoraj navedena vprašanja. Hkrati je Pooblaščenec organ pozval, da če z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, naj mu za takšno dejansko stanje pojasni razloge.
V predmetni zadevi je organ z dopisom, št. 090-27/2013-3 z dne 11. 10. 2013, Pooblaščencu posredoval dodatna pojasnila.
V zvezi z vprašanjem, navedenim v 1. točki je organ pojasnil, da je zavezancu že bilo odgovorjeno, da gre v opisanem primeru za dodatne atribute razvrščanja nepremičnin, s katerimi organ ne razpolaga. Posledično to pomeni, da organ ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi izhajali odgovori na navedeno vprašanje. Organ s strani geodetske uprave za potrebe obdavčenja prejme zgolj podatke o katastrski občini, številki parcele oz. številki stavbe, podatke o tem, ali se nepremičnina šteje za »stanovanjsko« ali »drugo« rabo, podatke o lastništvu, deležu lastništva in posplošeni tržni vrednosti. Organ dodatno pojasnjuje, da 60. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIPRS1314) določa, katere nepremičnine se štejejo v nepremično premoženje, ki je obdavčeno, pri čemer poudarja, da pri obdavčitvi nepremičnin ni bil upoštevan kriterij namenske rabe stanovanjske površine hkrati z oznako »dvorišče«, »zelenica«, »pot«, »parkirišče«, »park«, ampak so upoštevani kriteriji navedeni v tretjem odstavku 60. člena ZIPRS1314. Organ z dokumenti, iz katerih bi izhajal odgovor na zastavljeno vprašanje, ne razpolaga.
V zvezi z vprašanjem, navedenim v 3. točki, organ pojasnjuje, da Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06 s spremembami in dopolnitvami) v 3. členu določa, da zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenco državne meje in register prostorskih enot vzpostavi, vodi in vzdržuje geodetska uprava. Organ torej ne vodi in ne vzdržuje registra nepremičnin, zato s podatki o pozidanih zemljiščih-parcelah, na katerih ni objektov, v rubriki namenske rabe pa so evidentirani kot »stanovanjske površine«, ne razpolaga. Organ dodaja, da zaradi obdavčitve nepremičnin večje vrednosti razpolaga le s podatki, ki so predmet obdavčitve in so pridobljeni na podlagi izločitvenih kriterijev iz 60. člena ZIPRS1314. Iz navedenih podatkov ni mogoče narediti analize, na podlagi katere bi lahko zavezancu odgovorili na zastavljeno vprašanje.
Glede vprašanja, navedenega v 4. točki, organ pojasnjuje, da 60. člen ZIPRS1314 v zvezi z določitvijo pripadnosti davka, podrobnejše določitve davčnega zavezanca, davčne osnove, postopka odmere in posebnosti plačila davka ter uporabe drugih predpisov, napotuje na določbe 9. poglavja Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUJF). ZUJF namreč v 193. členu določa, da je davčna osnova seštevek posplošene tržne vrednosti nepremičnin v lasti istega lastnika, ugotovljene s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisane nepremičninam v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek. Iz navedenega izhaja, da organ podatka o ovrednoteni tržni ceni ne potrebuje za potrebe vodenja svojih postopkov, zato tudi ne razpolaga s tovrstnimi podatki. Razpolaga le s podatki o posplošeni tržni vrednosti.
V zvezi z vprašanjem pod točko 5 organ pojasnjuje, da z navedenimi informacijami ne razpolaga. Navedeno vprašanje se navezuje na vprašanje pod točko 3 in vprašanje pod točko 4, za katera je bilo že zgoraj ugotovljeno, da organ z informacijami ne razpolaga. Zaradi slednjega tudi ne more podati odgovora na vprašanje pod točko 5.
Glede na podana pojasnila Pooblaščenec ne vidi razlogov za dvom v navedbe organa, s katerimi je zatrdil, da nima dokumentacije, iz katere bi izhajali odgovori na prosilčeva vprašanja.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Prosilec je v vseh obravnavanih zahtevah zahteval odgovore na vprašanje, vendar pa ZDIJZ, po katerem je odločal organ in ki omogoča pritožbo k Pooblaščencu, nikakor ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ torej, kot je navedeno že zgoraj, podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ torej pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne Pooblaščenec pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument. Iz navedenega izhaja, da Pooblaščenec ni pristojen, da bi organu naložil dolžnost, da odgovori na vprašanje prosilca, zato pritožbenim zahtevam prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.
Organa po ZDIJZ tudi ni mogoče prisiliti, da bi odgovarjal na različna vprašanja prosilcev na takšen način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja. Od organa je možno zahtevati le, da prosilcu izroči dokumente, iz katerih lahko izhajajo odgovori na njegova vprašanja. Če recimo prosilec vpraša organ, kakšna je izobrazba določenega javnega uslužbenca, je organ po ZDIJZ dolžan prosilcu posredovati dokument, iz katerega izhaja ta informacija, ne pa posebej odgovoriti na to vprašanje. Iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza. Pooblaščenec zaključuje, da odgovarjanje na vprašanja, ki jih zastavlja prosilec, ne sodi v domet pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari, ali pridobi dokumente, v katerih bi se nahajali zahtevani odgovori na vprašanja. Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali organ ravna pravilno, ker ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti oz. z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja prosilca.
Pooblaščenec tudi meni, da je organ s posredovanjem dopisa, št. 090-23/2013-4 z dne 20. 8. 2013, s katerim je prosilcu posredoval nekatere podatke, ki bi mu lahko bile v pomoč pri delu, izkazal, da je pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve. Na ta način je organ izkazal pripravljenost, da ravna transparentno, zaradi česar Pooblaščenec ne vidi razlogov, ki bi kazali na to, da želi organ nekaj prikriti.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Pooblaščenec zato zaključuje, da je pritožba prosilca zoper odločbo organa, št. 090-23/2013-5 z dne 20. 8. 2013 neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo organa, št. 090-23/2013-5 z dne 20. 8. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločitev organa, št. 090-23/2013-5 z dne 20. 8. 2013.
Postopek vodila :
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka