Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-195/2013/2
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka
POVZETEK:
Prosilec (posameznik) je organ zaprosil, da mu posreduje kopije ovadb oz. njenih dopolnitev, ki so bile zoper njega vložene pri Policiji. Organ je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na 6. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru se je Pooblaščenec na podlagi proučitve razpoložljivega dokumentarnega gradiva prepričal, da so zahtevani dokumenti očitno in nesporno nastali z namenom kazenskega pregona v širšem smislu (v teku je namreč predkazenski postopek pri Policiji), hkrati pa je izpolnjen še pogoj nastanka škode, v smislu ogrozitve uspeha ali učinkovitosti kazenskega pregona, če bi bili zahtevani dokumenti razkriti javnosti. Zato je pritožbo v celoti zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-195/2013/2
Datum: 22. 11. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: (...), z dne 4. 9. 2013 zoper odločbo organa: Komisija za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana, št. 0900-51/2013/6 (01013), z dne 25. 7. 2013, v zadevi odločanja o dostopu do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo organa št. 0900-51/2013/6 (01013), z dne 25. 7. 2013 se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 3. 7. 2013 pri organu vložil zahtevo za pridobitev vsebine kazenskih ovadb, ki so bile vložene zoper njega v zvezi z (...) pri (...).
Organ je dne 25. 7. 2013 izdal odločbo št. 0900-51/2013/6 (01013), s katero je zahtevo v celoti zavrnil (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V obrazložitvi se je skliceval na izjemo po 6. točki prvega odstavka ZDIJZ in pri tem pojasnil, da je na podlagi 15. a člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 s spr. in dop.) pridobil tudi negativno mnenje MNZ, Policije, na katerega se je organ tudi oprl. Bistveni razlogi za zavrnitev so:
v zvezi z zahtevano dokumentacijo je v teku predkazenski postopek, ki obsega zbiranje obvestil, pridobivanje dokumentacije, opravljanje pogovorov, zaslišanje prič itd.;
v opisani fazi postopka še ni mogoče določiti, kateri del zahtevanih informacij je ali ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek, saj se še vedno preverja številne okoliščine;
tudi za predkazenski postopek je pomembno, da posamezniki podajo resnične in točne informacije, in da na njihovo izpoved ne more nihče vplivati;
če bi bila zahtevana dokumentacija razkrita javnosti bi se škoda kazala v tem, da določenih preiskovalnih dejanj ne bi bilo mogoče več opraviti oziroma ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno ter nepristransko opraviti ter zaključiti predkazenskega postopka. To bi tudi pomenilo, da bi državnemu tožilstvu bila odvzeta možnost podati oceno, ali je sum storitve kaznivega dejanja podan v zadostni meri, da bo sprožil kazenski postopek;
škoda bi z javnim razkritjem lahko nastala tudi v razmerju do osumljenca, saj popolna anonimizacija dokumentacije ni mogoča.
Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri je navedel:
da sam v predkazenskem postopku nastopa kot osumljenec, in da mu je bila dokumentacija na Policiji dana samo na vpogled, pri čemer je ocenil, da je šlo pri organu za prekoračenje pooblastil, zmotno interpretacijo zakonodaje in sodelovanje oseb, ki v postopku ne bi smele sodelovati;
da je organ (...);
da bi dokumentacijo potreboval za posvetovanje z ustreznimi strokovnjaki ter za uveljavitev ustreznih pravnih ukrepov.
Pritožba ni utemeljena.
1. Opredelitev problematike odločanja v pritožbenem postopku
Pooblaščenec ni ugotovil kršitev postopka na prvi stopnji, zato je bilo treba vsebinsko razčistiti le vprašanje, ali se je organ v izpodbijani odločbi utemeljeno skliceval na izjemo varstva kazenskega pregona.
Izhajajoč iz dokumentarnega gradiva, ki ga je Pooblaščencu posredoval organ, so predmet tega postopka naslednji dokumenti s prilogami (v nadaljevanju zahtevani dokumenti):
ovadba št. 06210-374/2012-64, z dne 14. 6. 2012 (21 strani),
dopolnitev ovadbe št. 06210-374/2012-107, z dne 9. 8. 2012 (5 strani) in
dopolnitev ovadbe št. 06210-374/2012-131, z dne 7. 3. 2013 (2 strani).
2. Presoja izjem od prostega dostopa
2.1. Izjema varstva kazenskega pregona
Po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za sklicevanje na izjemo morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja – objektivna in neposredna zveza dokumenta s kazenskim pregonom ter škodljiv vpliv na kazenski pregon v primeru javnega razkritja.
V konkretnem primeru se je Pooblaščenec na podlagi proučitve razpoložljivega dokumentarnega gradiva prepričal, da so zahtevani dokumenti očitno in nesporno nastali z namenom kazenskega pregona v širšem smislu (v teku je namreč predkazenski postopek pri Policiji), hkrati pa je izpolnjen še pogoj nastanka škode, v smislu ogrozitve uspeha ali učinkovitosti kazenskega pregona, če bi bili zahtevani dokumenti razkriti javnosti.
To pomeni, da Pooblaščenec sledi stališču organa: da v trenutni fazi postopka še ni mogoče določiti, kateri del zahtevanih informacij je ali ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek, saj se še vedno preverja številne okoliščine; da je za predkazenski postopek pomembno, da posamezniki podajo resnične in točne informacije, in da na njihovo izpoved ne more nihče vplivati; da določenih preiskovalnih dejanj ne bi bilo mogoče več opraviti oziroma ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno ter nepristransko opraviti ter zaključiti predkazenskega postopka; da bi državnemu tožilstvu bila odvzeta možnost podati oceno, ali je sum storitve kaznivega dejanja podan v zadostni meri, da bo sprožil kazenski postopek; da bi škoda z javnim razkritjem zaradi domneve nedolžnosti lahko nastala tudi v razmerju do osumljenca.
V podporo opisanemu stališču Pooblaščenca in organa so tudi naslednja dejstva in okoliščine (OPOMBA: Pooblaščenec v obrazložitvi ne sme razkrivati konkretne vsebine zahtevanih dokumentov, s katerimi se je seznanil):
Iz mnenja Policije št. 090-72/2013/3, z dne 17. 7. 2013 izhaja, da tudi Policija, s podobnimi argumenti kot organ, očitno izraža nasprotovanje razkritju zahtevanih dokumentov javnosti;
Iz prakse Pooblaščenca izhaja, da je v primerljivih zadevah že večkrat zavrnil pritožbe v zvezi s pridobitvijo enakih ali podobnih dokumentov, na primer v odločbah št. 090-82/2013/5, 090-80/2013/8, 090-175/2013/2 in 090-132/2010;
V zahtevanih dokumentih ne gre za pavšalno in splošno opisovanje dejanskega stanja, temveč so v dokumentih obsežno, podrobno in konkretno navedena domnevno sporna ravnanja ali opustitve več določenih oseb (npr. vsebina, način, čas, kraj, namen in sredstvo storitve) ter spremljajoče okoliščine (npr. vsebina določenih dokumentov) in na enak način opisana ravnanja oziroma udeležba drugih določenih oseb (npr. oškodovancev, morebitnih bodočih prič). Ovadbi in njenim dopolnitvam so priloženi tudi pomembni podporni dokumenti, ki bodo lahko služili kot dokaz v kasnejšem kazenskem postopku. Zaradi vsega navedenega je verjetnost nastanka škodljivih posledic za predkazenski postopek oziroma kazenski pregon še toliko bolj verjetna, kot če bi šlo za enostavne ali posplošene ovadbe brez pomembnih prilog. Z razkritjem podrobnosti iz ovadbe ter njenih prilog torej ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno ter nepristransko opraviti in zaključiti predkazenskega postopka, posledično tudi naslednjih faz kazenskega pregona pred državnim tožilstvom;
V primeru razkritja zahtevanih dokumentov širši javnosti bi lahko prišlo do vplivanja na priče s strani oseb, ki imajo interes na končnem rezultatu samega kazenskega postopka, prav tako pa bi se lahko, na podlagi vsebine dokumenta, posamezniki pripravili na bodoče zaslišanje oziroma bi lahko, že zgolj zaradi seznanitve z vsebino samega dokumenta v nadaljnjem postopku (bodisi namerno bodisi nenamerno), izpovedovali drugače. Zelo mogoče je tudi uničenje (ali vplivanje na uničenje) ter prikrivanje (ali vplivanje na prikrivanje) in spreminjanje (ali vplivanje na spreminjanje) druge pomembne listinske dokumentacije, kot je tista, s katero organi pregona že razpolagajo;
Na občutljivost tovrstne dokumentacije v predkazenskem postopku oziroma na nedopustnost njenega razkritja v tej fazi opozarja tudi 127. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Ur. l. RS, št. 15/13), ki v javnem interesu omejuje pravico posameznika do seznanitve z evidenco kaznivih dejanj (ta vsebuje tudi podatke iz ovadbe) vse do pravnomočne uvedbe kazenskega postopka, če pa ta ni uveden, pa do zastaranja pregona. Če je torej že npr. osumljencu določen čas onemogočena uveljavitev pravice po 30. členu ZVOP-1, je še toliko bolj logično, da do enakih dokumentov naj ne bi bila upravičena niti (širša) javnost;
V pritožbi prosilec ni navedel dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da do opisanih škodljivih posledic ne bi prišlo oziroma, da stališču organa ni mogoče verjeti.
2.2. Preostale izjeme od prostega dostopa
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je glede celotnih zahtevanih dokumentov podana izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni bilo treba ugotavljati morebitnega obstoja preostalih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
2.3. Opredelitev do pritožbenih navedb prosilca
Pravice iz ZDIJZ niso namenjene temu, da se z dokumenti seznani sam osumljenec, ki je subjekt konkretnega predkazenskega postopka. Vprašanje dostopnosti do informacij javnega značaja se presoja z vidika celotne potencialno zainteresirane javnosti in ne z vidika posameznika, ki ima v zvezi z informacijami določen osebni interes (zato po ZDIJZ tudi ni potrebno izkazati pravnega interesa za dostop do informacij javnega značaja). Še več, če dokument predstavlja splošno dostopno informacijo javnega značaja, se namreč z zahtevanimi dokumenti lahko seznani širša javnost, kar pa v tej fazi kazenskega pregona gotovo ne bi bilo v prid ne sami izvedbi postopka, še manj pa bi to bilo v prid samega osumljenca, ki bi mu lahko bilo na tak način poseženo celo v nekatere z ustavo zavarovane pravice (v pravico do sodnega varstva, v varstvo pravic zasebnosti, osebnostne pravice, domnevo nedolžnosti).
Prosilec lahko seznanitev z zahtevanimi dokumenti pri organu uveljavlja še na podlagi 30. in 31. člena ZVOP-1 (pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki), toda kot je že bilo omenjeno zgoraj, 127. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije pravico jasno omejuje določen čas. Pri tem se ta omejitev, ki se po zakonu sicer nanaša na osebne podatke pri policiji, lahko uporablja tudi za druge upravljavce, ki razpolagajo z enakimi osebnimi podatki kot policija (v konkretnem primeru organ).
3. Sklepno
Skladno z navedbami v prejšnjih točkah je Pooblaščenec pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, ker je bilo ugotovljeno, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.
Ta odločba in sklep sta v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe in sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali kopiji, ter plačati sodno takso.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka