Prosilec - Upravna enota Piran
+ -Številka: 090-188/2013/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo, da želi fotokopije izdanih gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih zgradb na območju Občine Piran na parcelah, na katerih je bila predhodno že izvedena legalizacija določenih objektov po t.i. sanacijskem PUP-u, ki je bil sprejet na podlagi 4. odstavka 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (UL RS št. 18/93), za obdobje od 1. 1. 2009 do 14. 8. 2013 ter fotokopije zavrnjenih vlog za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih zgradb na območju Občine Piran, na parcelah, na katerih je bila predhodno že izvedena legalizacija določenih objektov po t.i. sanacijskem PUP-u, ki je bil sprejet na podlagi 4. odstavka 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (UL RS št. 18/93) za obdobje od 1. 1. 2009 do 14. 8. 2013. Organ je zahtevo zavrnil, saj niso dolžni informacij obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih in kategorijah, ki jih zahteva prosilec, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z informacijo. saj z vsebinsko ustreznimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec se je zoper odločitev pritožil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti kot jih zahteva prosilec ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil. ODLOČBA:
Številka: 090-188/2013/5
Datum: 18. 12. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 21. 8. 2013, zoper odločbo Upravne enote Piran, Obala 114 a, 6320 Portorož (v nadaljevanju organ), št. 090-39/2013-2 z dne 19. 8. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 21. 8. 2013 zoper odločbo Upravne enote Piran, št. 090-39/2013-2 z dne 19. 8. 2013, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 14. 8. 2013 na organ naslovil dopis, v katerem ga je prosil, naj mu posreduje fotokopije:
- izdanih gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih zgradb na območju Občine Piran na parcelah, na katerih je bila predhodno že izvedena legalizacija določenih objektov po t.i. sanacijskem PUP-u, ki je bil sprejet na podlagi 4. odstavka 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (UL RS št. 18/93), za obdobje od 1. 1. 2009 do 14. 8. 2013 ter
- zavrnjenih vlog za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih zgradb na območju Občine Piran, na parcelah, na katerih je bila predhodno že izvedena legalizacija določenih objektov po t.i. sanacijskem PUP-u, ki je bil sprejet na podlagi 4. odstavka 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (UL RS št. 18/93) za obdobje od 1. 1. 2009 do 14. 8. 2013.
Organ je prosilcu dne 19. 8. 2013 izdal odločbo, s katero je njegovo zahtevo v celoti zavrnil. V odločbi najprej pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni informacij obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih in kategorijah, ki jih zahteva prosilec, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z informacijo. Organ vodi evidenco dokumentarnega gradiva v aplikaciji za podporo pisarniškega poslovanja SPIS. Drugih evidenc v zvezi z gradbenimi zadevami organ ne vodi. Iz te evidence se na osnovi posredovanih podatkov (sanacijski PUP), zahtevanih podatkov ne da pridobiti. Organ je, na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, ker dejansko ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal, zato zahtevo v celoti zavrnil.
Prosilec je dne 22. 8. 2013 pri organu vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-39/2013-2 z dne 19. 8. 2013. Organ jo je z dopisom št. 090-39/2013-4 z dne 22. 8. 2013, kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja ter ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilec.
Prosilec v pritožbi navaja, da je organ njegovo zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da je dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan informacij obdelovati ali analizirati tako, da bi moral po kriterijih in kategorijah, ki jih prosilec zahteva, iz neobdelanih in razrešenih podatkov ustvariti nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z informacijo. Prosilec meni, da organ dodatno pojasnjuje razloge za zavrnitev zahteve, češ da vodi evidenco dokumentarnega gradiva v aplikaciji SPIS, iz katere se zahtevani podatki (sanacijski PUP) ne dajo pridobiti. Drugih evidenc v zvezi z gradbenimi zadevami, pa naj organ ne bi vodil. Prosilec meni, da je razlog za zavrnitev neutemeljen, saj takšni razlogi niso opredeljeni v enajstih izjemah, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katerih bi bila zavrnitev zahtevka lahko upravičena. Prosilec navaja, da organa sploh ni zaprosil za evidenco dokumentarnega gradiva, ki naj je organ ne bi imel. Organa tudi ni zaprosil za izdelavo nekega novega dokumenta, ki naj bi ga moral izdelati na osnovi obdelovanja in analiziranja neobdelanih in razpršenih informacij po kriterijih in kategorijah prosilca. Prosilec razlaga, da je organ zaprosil za fotokopije obstoječih odločb glede izdanih oziroma zavrnjenih gradbenih dovoljenj Upravne enote Piran, s katerimi ta nedvomno razpolaga v zahtevani obliki.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne, 28. 11. 2013, na podlagi 11. člena ZinfP, opravil ogled in camera v prostorih organa.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, v nadaljevanju je bilo zato treba presojati, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, to pomeni, ali se informacija pri organu nahaja v materializirani obliki.
Ker se je organ skliceval na to, da bi ugoditev zahtevi prosilca pomenila ustvarjanje novega dokumenta oz. zbirke, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku treba razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti v smislu določbe 4. člena ZDIJZ obstajajo.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec je dne 24. 10. 2013 organ pozval, naj pojasni, na kakšen način vodi evidenco zadev, kako je evidenca urejena, čemu je namenjena, ali je možno iskanje po posameznem kriteriju ali sočasno po več kriterijih ter na kakšen način bi lahko prišli do dokumentov, ki jih je prosilec zahteval dne 14. 8. 2013.
Organ je dne 4. 11. 2013 pisno pojasnil, da lahko v svoji evidenci išče le po metapodatkih, ki so bili zavedeni v vnosno masko »zadeve« oziroma »dokumenta«. Po vsebini posameznega akta oziroma dokumenta, pojasnjuje organ, ne more iskati. Organ je pojasnil še, da je edini možni način, da se pridobi zahtevane podatke, da ustrezno usposobljen zaposleni fizično pregleda vse gradbene zadeve v zahtevanem obdobju, prebere odločbe oziroma dokumente v posamezni zadevi (spisu) ter iz teksta izlušči in ugotovi, ali posamezna odločba zadosti kriterijem, ki jih je prosilec navedel v svoji zahtevi. Če bi prosilec navedel konkretne številke parcel, naslov objekta ali investitorja, pa lahko organ podatke poišče po obstoječih evidencah in jih posreduje prosilcu.
Pooblaščenec je dne 13. 12. 2013 pri organu opravil še ogled in camera. Na ogledu je skupaj z organom naredil poizvedbe v računalniški aplikaciji Lotus Notes, SPIS 1.45. Poizvedbe je Pooblaščenec opravil za obdobje od 1.1. 2009 do 14. 8. 2013, med zadevami knjiženimi z začetno številko 351 (organ je pojasnil, da tako knjižijo vse gradbene zadeve), z naslednjimi iskalnimi pogoji: gradbeno, stanovanj, hiša, odločba, stanovanj* in podobno. Pri poizvedbi stanovanj* je Pooblaščenec med »zadetki« preveril, ali bi organ iz takšnega »seznama« lahko izbral dokumente – gradbena dovoljenja, ki ustrezajo zahtevi prosilca. Že na prvi pogled je bilo jasno, da iz navedenega seznama ni razvidno niti, ali gre za k.o. Piran ali k.o. Portorož, nadalje je Pooblaščenec naključno izbral zadevo z naslovom »gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše«. V tej izbrani zadevi se je z vsebinskim vpogledom in pregledom spisa v arhivu organa izkazalo, da gradbeno dovoljenje v konkretnem primeru sploh ni bilo izdano. Pooblaščenec je tako ugotovil, da s pomočjo računalniške aplikacije Lotus Notes, SPIS 1.45 nikakor ni možno najti gradbenih dovoljenj, ki bi ustrezala zahtevi prosilca.
Pooblaščenca je nadalje zanimalo, ali organ vodi kakšno statistiko o izdanih gradbenih dovoljenjih. Organ statistiko vodi. Organ je pojasnil, da statistike ne pripravlja eden izmed zaposlenih, ampak se izračunava sproti z računalniškim programom. Pooblaščenec je zato prosil organ, da mu pokaže primer poročila za posamezno obdobje. Organ je Pooblaščencu predložil podrobno poročilo za leto 2011, za delovno področje okolje in prostor, v katerem se nahajajo vse vloge za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma vloge v zvezi z gradnjo objektov. Pooblaščenec je natančno pregledal poročilo, iz katerega pa ni razvidno, ali je bilo gradbeno dovoljenje v posamični zadevi sploh izdano, saj poročilo zajema vse prejete in obravnavane vloge. Pri iskanju ustreznih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, se tako ustavimo že pri kriteriju »izdanega gradbenega dovoljenja«. Organ je ob tem še pojasnil, da ni nujno, da je bilo v zadevi iz seznama gradbeno dovoljenje sploh izdano, namreč zadeva je bila lahko s sklepom zavržena, z odločbo zavrnjena ali s sklepom ustavljen postopek zaradi umika zahteve vlagatelja. Organ je poudaril, da če želi ugotoviti, ali je bilo gradbeno dovoljenje res izdano, bi bilo treba fizično izvesti vsebinski vpogled v posamezni spis v celoti (prosilec navaja še druge kriterije – npr. parcele, na katerih je bila predhodno že izvedena legalizacija). Organ je pojasnil še, da od sredine leta 2010 skenira zaključne akte v posamezni zadevi, pred tem datumom pa hranijo dokumente le v fizični, papirni obliki. Pooblaščenec se je na in camera ogledu tudi sam prepričal, da je iz računalniške aplikacije, kjer organ vodi vse »gradbene zadeve«, moč razbrati le, da gre za »gradbeno zadevo oziroma zadevo v zvezi z gradnjo objektov, ni pa moč izvedeti, ali je bilo v posamezni gradbeni zadevi gradbeno dovoljenje sploh izdano, niti ni mogoče izdanih gradbenih dovoljenj sortirati po nadalnjih kriterijih, ki jih je postavil prosilec.
Pooblaščencu je preveril še, ali morda obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala, da zadeve vodi po kriterijih, ki jih je navedel prosilec. Pooblaščenec take pravne podlage ni našel, kar še dodatno utrjuje prepričanje Pooblaščenca, da organ gradbenih dovoljenj ne vodi v posameznih evidencah v skladu s kriteriji, ki jih je navedel prosilec, na primer evidence izdanih gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih zgradb na območju Občine Piran, na parcelah, na katerih je bila predhodno že izvedena legalizacija določenih objektov po t.i. sanacijskem PUP-u, ki je bil sprejet na podlagi 4. odstavka 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (UL RS št. 18/93), za obdobje od 1.1. 2009 do 14.8.2013 ali evidence zavrnjenih vlog za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih zgradb na območju Občine Piran, na parcelah na katerih je bila predhodno že izvedena legalizacija določenih objektov po t.i. sanacijskem PUP-u, ki je bil sprejet na podlagi 4. odstavka 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (UL RS št. 18/93), za obdobje od 1.1. 2009 do 14.8.2013.
Pooblaščenec je v konkretni zadevi tako ugotovil, da organ iz zbirk podatkov, ki jih vodi, informacije, ki jo zahteva prosilec, ne more priklicati. Za ugoditev zahtevi prosilca bi organ moral ročno pregledati več kot 1700 spisov gradbenih zadev ter jih vsebinsko analizirati po kriterijih, ki jih je navedel prosilec, pri čemer bi ustvaril novi zbirki – torej zbirko izdanih gradbenih dovoljenj in zbirko zavrnjenih vlog, za gradnjo stanovanjskih stanovanjskih zgradb na območju Občine Piran, na parcelah, na katerih je bila predhodno že izvedena legalizacija določenih objektov po t.i. sanacijskem PUP-u. Tega pa organ po 4. členu ZDIJZ ni dolžan, kar je pravilno navedel tudi v izpodbijani odločbi. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da če bi prosilec vložil zahtevo za posredovanje informacije iz zbirke, s katero organ že razpolaga (npr. za posredovanje vseh gradbenih dovoljenj, ki jih je organ izdal v določenem obdobju), bi organ, ne glede na količino dela ali porabljen čas, njegovo zahtevo moral vsebinsko obravnavati in mu omogočiti dostop do izdanih dovoljenj, upoštevaje izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Ob tem Pooblaščenec še dodaja, da je o podobnem primeru (torej glede vprašanja, ali gre pri vsebinski analizi zbirke dokumentov za ustvarjanje novega dokumenta) že večkrat odločal, podobno tudi npr. v zadevi pod opr. št. 021-128/2008, predmetna odločba Pooblaščenca pa je bila potrjena tudi s strani Upravnega sodišča, s sodbo II U79/2009-10.
Pooblaščenec na podlagi izvedenega pritožbenega postopka tudi nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, ki ni nastal, ne more posredovati. Pooblaščenec na tem mestu znova poudarja, da ustvarjanje novega dokumenta, zbiranje informacij ali analiziranje podatkov predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga skladno z navedenim ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki je predmet obravnavane zahteve v skladu s 4. členom ZDIJZ, ne obstaja, organ z njim ne razpolaga, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka