Prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-182/2013/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval naj mu posreduje specifikacije kontov 703003, 703004 za realizacijo po 4. in 5. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ali podatek o teh štirih postavkah, prikazan iz poslovnih knjig organa. Prosilec je zahteval še specifikacijo konta 703005, ločeno za realizacijo prihodkov za pravne in fizične osebe, ali pa ti dve postavki, prikazani iz poslovnih knjig organa. Organ je prosilcu zavrnil dostop, ker dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ne obstajajo. Prosilec se je zoper odločbo pritožil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-182/2013/6
Datum: 14. 10 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 8. 2013, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-60/2013-2 z dne 24. 7. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 8. 8. 2013 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, št. 090-60/2013-2 z dne 24. 7. 2013, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 16. 7. 2013 na organ naslovil dopis, v katerem je organ prosil, naj mu posreduje specifikacije kontov 703003, 703004 za realizacijo po 4. in 5. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ali podatek o teh štirih postavkah, prikazan iz poslovnih knjig organa. Prosilec je zahteval še specifikacijo konta 703005, ločeno za realizacijo prihodkov za pravne in fizične osebe, ali pa ti dve postavki, prikazani iz poslovnih knjig organa.
Organ je dne 24. 7. 2013 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti, saj dokumenti pri organu v obliki, ki jo zahteva prosilec, ne obstajajo. Organ v obrazložitvi odločbe najprej pojasnjuje določbo 4. člena ZDIJZ, kateri pogoji morajo biti podani, da gre za informacijo javnega značaja. Nadalje organ razlaga, da je v skladu z 12. členom Odloka o NUSZ, lastnik in skrbnik podatkovne zbirke, ki je osnova za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V skladu s 13. členom Odloka o NUSZ Davčna uprava Republike Slovenije zavezancu odmeri nadomestilo z odmerno letno odločbo. Ker se nadomestilo odmeri zavezancu, se plačila NUSZ ne ločujejo glede na kriterije 4. in 5. člena Odloka NUSZ (stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, nezazidana stavbna zemljišča, zazidana stavbna zemljišča), zato organ ne vodi evidence plačil glede na kriterije 4. in 5. člena Odloka NUSZ, ampak po zavezancih (pravne in fizične osebe). Na podlagi navedenega je organu ugotovil, da z dokumentom ne razpolaga, torej nima zahtevane informacije javnega značaja, zato je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.
Prosilec je dne 9. 9. 2013 pri organu vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-60/2013-2 z dne 24. 7. 2013. Organ jo je z dopisom z dne 19. 8. 2013, kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja ter ostala dokumentacija, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilec.
Prosilec v pritožbi najprej navaja, da je odločitev organa točna v delu, v katerem organ navaja, da je lastnik in skrbnik podatkovne zbirke, ki je osnova za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Meni pa, da je organ zamolčal dva podatka: kolikšna je bila odmera NUSZ po 4. členu Odloka o NUSZ, oziroma po tistem delu podatkovne zbirke, ki je bil v letu 2012 osnova za odmero z vrednostjo točke 0,000469 EUR/m2/mesec za zazidana stavbna zemljišča ter kolikšna je bila odmera NUSZ po 5. členu Odloka o NUSZ, oziroma po tistem delu podatkovne zbirke, ki je bil v letu 2012 osnova za odmero z vrednostjo točke o,000703 EUR/m2/mesec za nezazidana stavbna zemljišča. Prosilec pojasnjuje, da je odločitev organa netočna v delu obrazložitve, da se plačila NUSZ ne ločuje na kriterije 4. in 5. člena Odloka o NUSZ, pri čemer tudi kriterije navaja napačno, saj je osnovna ločnica plačil glede na vrednost točke za zazidana zemljišča in vrednost točke za nezazidana zemljišča. V posamezni odločbi Davčne uprave RS se za odmero uporablja ena od obeh vrednosti točke, v samem izreku odločbe in v obrazložitvi pa se navajata obe vrednosti (očitno zaradi verodostojnosti razlikovanja med zazidanim in nezazidanim stavbnim zemljiščem, kot osnovna ločnica za odmero).
Ker je organ ustvarjalec, lastnik in skrbnik podatkovne zbirke, ki je osnova za odmero nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012, prosilec dvomi, da organ v svojih poslovnih knjigah nima tudi evidence ali drugega dokumentarnega gradiva z ločenima podatkoma:
- o odmeri DURS, ki izhaja iz vrednosti točke 0,000468 EUR/m2/mesec za zazidana stavbna zemljišča in
- o odmeri DURS, ki izhaja iz vrednosti točke 0,000703 EUR/m2/mesec za nezazidana stavbna zemljišča.
Prosilec tudi navaja, da je organ skrbnik proračunskih prihodkov na osnovi urejene dokumentacije v zvezi s plačili nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012, zato dvomi, da organ v poslovnih knjigah nima dokumentarnega gradiva v smislu 4. člena ZDIJZ, iz katerega bi bila razvidna podrobnejša informacija javnega značaja, ločeno:
- za realizacijo proračunskih prihodkov v letu 2012 na osnovi vplačil na PDP-proračun organa št. SI56 01……. s sklicem na št. odobritve (referenca) SI12 16….., ki izhaja iz vrednosti točke 0,000468 EUR/m2/mesec za zazidana stavbna zemljišča in
- za realizacijo proračunskih prihodkov v letu 2012 na osnovi vplačil na PDP-proračun organa št. SI56 01……. s sklicem na št. odobritve (referenca) SI12 16….., ki izhaja iz vrednosti točke 0,000703 EUR/m2/mesec za nezazidana stavbna zemljišča.
Prosilec še navaja, da, ker mu je organ že sporočil podatek iz poslovnih knjig, da je bila realizacija prihodkov v obdobju od 1. 1. 2012 – 31. 12. 2012 iz naslova NUSZ od pravnih oseb 40.795.557,06 EUR in od fizičnih oseb 9.598.154,57 EUR, zahteva specifikacijo obeh postavk ločeno za realizacijo prihodkov proračuna iz naslova zazidanih in ločeno iz naslova nezazidanih stavbnih zemljišč (torej 4 podatke). Prosilec ponovno pove, da želi tudi specifikacijo zamudnih obresti ločeno za fizične in pravne osebe.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 6. 9. 2013 opravil in camera ogled, na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Primarno je treba točno opredeliti vsebino zahteve prosilca - prosilec zahteva:
- specifikacijo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za pravne osebe (konto 703003) v skladu s 4. in 5. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče), torej konto 703003 razdeljen na dva podkonta, http://www.ljubljana.si/Static/upload/file/NPBOdlokaonadomestiluzauporabostavbnegazemljiscapdf.pdf),
- specifikacijo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za fizične osebe (konto 703004) v skladu s 4. in 5. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče), torej konto 703004 razdeljen na dva podkonta,
- specifikacijo zamudnih obresti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (konto 703005) specificirano za fizične in pravne osebe posebej, torej konto 703005 razdeljen na dva podkonta.
Pooblaščenec je dne 6. 9. 2013 pri organu opravil ogled in camera. Organ je na ogledu pojasnil, da je kot oseba javnega prava dolžan voditi svoje poslovne knjige v skladu z Zakonom o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/1999, s spremembo 30/2002, v nadaljevanju ZR) in podzakonskimi akti, izdanimi na podlagi prej omenjenega zakona. Tak podzakonski akt je Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/2009, s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik). V Pravilniku so določeni analitični podkonti prihodkov in odhodkov, po katerih je organ dolžan voditi poslovne knjige. Iz Pravilnika izhaja, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča vodi na treh podkontih: 703003, 703004 in 703005. Pravilnik vsebuje prilogo, v kateri so natančno določeni konti oziroma podkonti, po katerih so zavezanci, med njimi tudi organ, dolžni voditi svoje poslovne knjige. Pod kontom 703 so podrobneje, na podkonte, razdeljeni davki na premoženje. Ta konto je nadalje razdeljen na naslednje podkonte:
- 7030 Davki na nepremičnine,
- 703000 Davek od premoženja od stavb - od fizičnih oseb,
- 703001 Davek od premoženja od prostorov za počitek in rekreacijo,
- 703002 Zamudne obresti od davkov na nepremičnine,
- 703003 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – od pravnih oseb,
- 703004 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – od fizičnih oseb,
- 703005 Zamudne obresti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
- 703006 Davek od premoženja od stavb - od pravnih oseb,
- 703007 Davek od premoženja od kmetijskih zemljišč in gozdov,
- 703008 Davek od premoženja od stavbnih zemljišč,
- 703009 Drugi davki od premoženja od nepremičnin,
- 703010 - Davek na nepremično premoženje večje vrednosti,
- 703011 - Zamudne obresti od davka na nepremično premoženje večje vrednosti.
Pooblaščenec je v celoti pregledal Pravilnik in prilogo, vendar natančnejše opredelitve oziroma razdelitve kontov in podkontov, kot je zgoraj navedena, ni našel. Pooblaščenec na navedeni pravni podlagi ugotavlja, da organ ni dolžan v svojih poslovnih knjigah voditi bolj podrobne specifikacije kontov (Pooblaščenec obravnava le te, ki jih zahteva prosilec in so predmet odločanja):
- 703003 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – od pravnih oseb,
- 703004 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – od fizičnih oseb,
- 703005 Zamudne obresti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Pooblaščenec ugotavlja, da ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi bil organ dolžan voditi svoje poslovne knjige še podrobneje, torej da bi moral podkonte 703003, 703004, 703005 še natančneje specificirati – da bi npr. iz konta 703003 bilo razvidno, ne samo kakšen je skupen prihodek organa iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od pravnih oseb, temveč tudi specifikacija, kot jo določata 4. in 5. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča – torej prihodek od pravnih oseb od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zazidano stavbno zemljišče ter prihodek od pravnih oseb od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidano stavbno zemljišče.
Vendar pa dejstvo, da ne obstaja pravna podlaga, ki od organa zahteva, da razpolaga z določenimi dokumenti oziroma, da na določen način vodi svoje poslovne knjige, nikakor avtomatično ne pomeni, da organ z določenim dokumentom (ne) razpolaga.
Zato je na ogledu in camera dne 6. 9. 2013 Pooblaščenec pri organu pregledal poslovne knjige. Pooblaščenca je zanimalo predvsem, kako organ v svojih poslovnih knjigah vodi konte 703003, 703004 in 703005. Organ je Pooblaščencu fotokopiral oziroma natisnil vse kontne kartice za konte 703003, 703004 in 703005. Iz kontne kartice za konto 703003 je tako razvidno, da se za ta konto ne vodi noben podkonto. To dokazujejo številke 000000 pod rubriko »postavka«. Če bi za ta konto (703003) obstajala še podrobnejša specifikacija, kot je naziv konta »nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – od pravnih oseb«, bi bilo to razvidno iz številke v rubriki postavka, postavka bi vsebovala določeno številko, podrobnejšo specifikacijo. Enako velja za konto 703004 in konto 703005 – nobeno od njiju ne vsebuje natančnejše specifikacije za zazidana stavbna zemljišča oziroma nezazidana stavbna zemljišča oziroma specifikacije posebej za pravne in posebej za fizične osebe (konto 703005).
Vodja odseka za urbano ekonomiko je Pooblaščencu dne 30. 9. 2013 v telefonskem razgovoru še enkrat pojasnila, da organ vodi bazo podatkov vseh zavezancev, ki imajo nepremičnino v Mestni občini Ljubljana (zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče). Tako zbrane podatke organ pošlje na Davčno upravo Republike Slovenije, ki jim nazaj pošlje zbirne podatke – višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga mora plačati posamezni zavezanec (fizična ali pravna oseba). Višino nadomestila, ki ga mora plačati fizična oseba za uporabo stavbnega zemljišča, vodijo na kontu 703004, iz katerega pa ni razvidno, koliko bo morala ista fizična oseba plačati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče. Edini podatek, s katerim organ razpolaga, je znesek (skupaj za zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče), ki ga mora oseba (fizična ali pravna) plačati za uporabo stavbnega zemljišča.
Pooblaščenec je na Državnem portalu RS http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPoslovni.euprava?zdid=1488&sid=1052, poiskal podatke v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Našel je naslednje podatke: Davčni organ, na območju katerega leži nepremičnina, izda odločbe po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, veljavne na dan 1. januar leta, za katero se določa nadomestilo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov, ki mu jih posredujejo občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v roku treh mesecev po prejemu podatkov. Tako je določeno v Zakonu o davčnem postopku (UL RS, št. 117/2006 s spremembami). Iz navedenih določb ne izhaja, da bi davčni organ izdajal npr. dve odločbi za isto fizično osebo za zazidano in nezazidano zemljišče, ampak iz navedenega izhaja, da izda davčni organ enotno odločbo (enako navaja tudi organ). Davčna uprava odmerja in izterjuje NUSZ na podlagi 62. člena Zakona o stavbnih zemljiščih.
Pooblaščenec ugotavlja, da iz navedenih pravnih podlag izhaja, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri v eni odločbi, razlikovanje na zazidana in nezazidana zemljišča se omenja le za sam izračun celotne dajatve (pri davčnem organu), saj je to pomembno zaradi razlike v ceni točke, ki je osnova za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Organ prav tako ne vodi zamudnih obresti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča posebej za pravne in fizične osebe, ampak jih vodi tako, kot mu to nalaga Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava.
Pooblaščenec je dne 11. 10. 2013 preveril še pri Davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS), ali zgoraj navedene trditve organa in ugotovitve Pooblaščenca, držijo. Pooblaščenec je na DURS poslal naslednja vprašanja, na katera je prejel naslednje odgovore:
Pooblaščenca je zanimalo, katere podatke fizičnih in pravnih oseb občina pošlje DURS-u za potrebe izračuna nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. DURS je odgovoril, da občina davčnemu organu posreduje vse podatke, ki jih ta potrebuje za odmero davka. Za odmero NUSZ so potrebni podatki o zavezancu (EMŠO, ime, priimek, naslov), podatki o nepremičnini, za katero se obračuna nadomestilo na podlagi odloka občine (naslov lokacije, kvadraturo, točke, komunalna opremljenost,…) in podatek o vrednosti točke, veljavne na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo. Nadalje je Pooblaščenca zanimalo, ali višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izračuna DURS. Na spletni strani http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPoslovni.euprava?zdid=1488&sid=1052 je Pooblaščenec namreč zasledil, da davčni organ, na območju katerega leži nepremičnina, izda odločbe po uradni dolžnosti, na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, veljavne na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov, ki mu jih posredujejo občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v roku treh mesecev po prejemu podatkov. Pooblaščenca je zanimalo, ali navedeno drži? DURS je na to vprašanje podal kratek in jasen odgovor – da. Tretje vprašanje Pooblaščenca DURS-u se je glasilo: Katere podatke za fizične in pravne osebe DURS povratno pošlje nazaj občinam? Ali pošlje občinam npr. podatek o znesku nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za posamezno fizično osebo skupno za zazidano stavbno zemljišče in nezazidano stavbno zemljišče ali pa morda pošlje podatke specificirano posebej za zazidano stavbno zemljišče in posebej za nezazidano stavbno zemljišče (govorim o isti fizični ali pravni osebi)? DURS je odgovoril, da davčni organ podatkov o izvršeni odmeri davka za posameznega zavezanca ne pošilja občinam. Razkritje podatkov osebam, za katere davčni organ opravlja naloge pobiranja davka, pa ureja 25. člen Zakona o davčnem postopku.
V ugotovitvenem postopku se je Pooblaščenec torej sam prepričal, da je organ pregledal poslovne knjige in jih tudi izročil Pooblaščencu (zahtevane konte), ob čemer se Pooblaščencu ni porodil nikakršen dvom v to, da organ pri tem ne bi bil temeljit in natančen. Prav tako se pri Pooblaščencu ni vzbudil sum, da bi organ skrival zahtevane dokumente, da jih ne bi želel izročiti prosilcu oziroma kasneje Pooblaščencu, ali da bi organ sebi v škodo zatrjeval neka dejstva, ki ne bi bila resnična. Pooblaščenec je na in camera ogledu prisotne namreč še posebej opozoril, da morajo govoriti resnico in ne smejo ničesar zamolčati. Organ je po presoji Pooblaščenca storil vse, kar je realno mogoče pričakovati od njega, saj je z vsemi razumnimi in razpoložljivimi možnostmi preveril, ali zahtevani dokumenti obstajajo.
V prid navedbam organa je tudi dejstvo, da je prosilcu posredoval podatke, s katerimi razpolaga – realizacijo prihodkov za obdobje 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 za konte 703003, 703004 in 703005. Organ je torej deloval transparentno in prosilcu razkril podatke o prihodkih organa (iz naslova nadomestila stavbnega zemljišča), s katerimi razpolaga.
Pooblaščenec se je tako brez dvoma prepričal, da je organ popolno ugotovil dejansko stanje in v obrazložitvi izpodbijane odločbe korektno in pravilno opisal svoje ugotovitve, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pooblaščenec je glede na svoje pristojnosti v skladu z ZDIJZ ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevana informacija javnega značaja:
- specifikacija nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za pravne osebe - konto posebej za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče,
- specifikacija nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za fizične osebe - konto 703004 posebej za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče ter
- specifikacija zamudnih obresti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - konto 703005 specificirano za fizične in pravne osebe posebej,
ne obstaja.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zoper odločbe organa prve stopnje, kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka