Prosilec - Upravna enota Piran
+ -Številka: 090-181/2013/6
Kategorije: Ali dokument obstaja, Avtorsko delo
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval posredovanje podatkov o izdanih gradbenih dovoljenjih ter kopij gradbenih dovoljenj in situacij objekta za določene parcele v k.o. Portorož. Organ je v delu, ki se nanaša na podatke o izdanih gradbenih dovoljenjih zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga - organ nima seznama, kot ga zahteva prosilec, prav tako pa ga ne more pridobiti na enostaven način. Fotokopije gradbenih dovoljenj, ki jih je zahteval prosilec, je organ posredoval prosilcu, pri čemer je prekril varovane osebne podatke. Glede kopij situacij objekta je organ prosilcu zaradi avtorskih pravic omogočil le vpogled, posredovanje fotokopij pa je zavrnil. Pooblaščenec je ugotovil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil ter potrdil prvostopenjsko odločbo organa.
ODLOČBA:
Številka: 090-181/2013/6
Datum: 13. 1. 2014
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ___________________________________ (v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 8. 2013, zoper odločbo Upravne enote Piran, Obala 114 a, 6320 Portorož (v nadaljevanju organ), št. 090-36/2013-6 z dne 12. 7. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 14. 8. 2013 zoper odločbo Upravne enote Piran, št. 090-36/2013-6 z dne 12. 7. 2013, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 22. 7. 2013 na organ naslovil dopis, v katerem ga je prosil, naj mu posreduje fotokopije:
• številke in datume izdanih gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in parcelne številke parcel, za katere so bila izdana ta gradbena dovoljenja na območju k.o. Portorož v letih 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 (do vključno 27. 7. 2013),
• gradbeno dovoljenje in situacijo objekta (natančna lega objekta) na parceli, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo na parceli št. 8278/2 k.o. Portorož (vključno z vsemi dosedanjimi spremembami in dopolnitvami doslej izdanih gradbenih dovoljenj),
• gradbeno dovoljenje in situacijo objekta, iz katere je razvidna lega objekta na parceli, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo na parcelah št. 6251 in št. 6554/1 k.o. Portorož (vključno z vsemi dosedanjimi spremembami in dopolnitvami prvotnega gradbenega dovoljenja).
Prosilec je dne 25. 7. 2013 dopolnil svojo zahtevo in navedel, da ga zanimajo samo izdana gradbena dovoljenja (številke, datumi izdaje in parcelne številke) za gradnjo stanovanjskih hiš v letih 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 v k.o. Portorož do vključno 22. 7. 2013 ter da je v drugi alineji njegove zahteve pomotoma navedel napačno parcelno številko. Pravilna parcelna številka je 6278/2 k.o. Portorož in ne 8278/2 k.o. Portorož, kot je bilo pomotoma navedeno v zahtevku.
Organ je prosilcu dne 12. 7. 2013 izdal odločbo, s katero je njegovo zahtevo delno zavrnil. V odločbi glede prve alineje zahteve prosilca pojasnjuje, da je zahtevo v tem delu zavrnil, ker ne vodi take računalniške evidence, iz katere bi bilo mogoče na enostaven način pridobiti navedene podatke, kar pomeni, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. Za posredovanje te informacije bi moral organ v računalniški evidenci ali fizično vpogledati v vsako zadevo in najprej ugotoviti, ali je bilo izdano gradbeno dovoljenje, nato pregledati gradbeno dovoljenje, za kakšen objekt je bilo izdano in za katero parcelo. Nato bi moral organ te podatke zapisati, torej bi, navaja organ, moral informacije obdelovati, analizirati in tako ustvariti nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z zahtevano informacijo. Organ pojasnjuje še, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni informacij obdelovati in analizirati tako, da bi po kriterijih in kategorijah, ki jih zahteva prosilec, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument. Organ je, na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, zato zahtevo v celoti zavrnil, ker dejansko ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi razpolagal.
Glede druge alineje zahteve prosilca - gradbenega dovoljenja in situacije objekta (natančna lega objekta) na parceli, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo na parceli št. 6278/2 k.o. Portorož, vključno z vsemi dosedanjimi spremembami in dopolnitvami doslej izdanih gradbenih dovoljenj, je organ prosilcu omogočil dostop do naslednjih dokumentov, v obliki fotokopij: gradbenega dovoljenja št. 351-220/2006-18 z dne 9. 7. 2007, odločbe št. 351-52/2011-16 z dne 28. 7. 2011 ter odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja št. 351-31/2012-8 z dne 12. 3. 2012. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil – prekril je osebne podatke udeležencev v upravnem postopku (stranke oziroma vlagatelja), ki so fizične osebe, saj njihovi osebni podatki predstavljajo varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1. Organ je prosilca obvestil, da si lahko dokumentacijo, ki se nanaša na situacijo objekta, ogleda na sedežu organa – gre namreč za avtorsko delo, kjer je v dokumentacijo v skladu z ZDIJZ dovoljen le vpogled in ne fotokopiranje. Organ je prosilca na vpogled v zahtevano dokumentacijo povabil tudi že z dopisom št. 090-36/2013-4 z dne 29. 7. 2013.
Glede tretje alineje zahteve - gradbenega dovoljenja in situacije objekta, iz katere je razvidna lega objekta na parceli, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo na parcelah št. 6251 in št. 6554/1 k.o. Portorož, vključno z vsemi dosedanjimi spremembami in dopolnitvami prvotnega gradbenega dovoljenja, je organ prosilcu omogočil dostop do naslednjih dokumentov, v obliki fotokopij: odločbe in gradbenega dovoljenja št. 351-131/2012-31 z dne 27. 2. 2013. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil – prekril je osebne podatke udeležencev v upravnem postopku (stranke oziroma vlagatelja), ki so fizične osebe, saj njihovi osebni podatki predstavljajo varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1. Organ je stranko obvestil, da si lahko dokumentacijo, ki se nanaša na situacijo objekta, ogleda na sedežu organa – gre namreč za avtorsko delo, kjer je v dokumentacijo v skladu z ZDIJZ dovoljen le vpogled in ne fotokopiranje. Organ je prosilca na vpogled v zahtevano dokumentacijo povabil tudi že z dopisom št. 090-36/2013-4 z dne 29. 7. 2013.
Prosilec je dne 14. 8. 2013 pri organu vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-36/2013-6 z dne 12. 7. 2013. Organ jo je z dopisom št. 090-36/2013-8 z dne 16. 8. 2013, kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja ter ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilec.
Prosilec meni, da ni razlogov za zavrnitev njegovega zahtevka iz prve alineje, prav tako pa tudi ne za delno ugoditev zahtevkom,a navedenima v drugi in tretji alineji, saj bi moral organ zahtevi prosilca ugoditi v celoti. Prosilec razlaga, da za številke, datume in parcele izdanih gradbenih dovoljenj k.o. Portorož v letih 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 organu ne bi bilo treba ustvarjati nove baze podatkov, saj po njegovem mnenju ne gre za veliko število podatkov, podatki, ki jih zahteva pa sodijo med temeljne in najpomembnejše podatke iz naslova delovanja upravne enote na tem področju. Zato bi morali biti na vsaki upravni enoti takšni podatki hitro in enostavno dostopni. Glede druge in tretje alineje zahteve se prosilec strinja, da mu je organ zavrnil dostop do osebnih podatkov fizičnih oseb, saj, kot pravi, teh niti ni zahteval. Prosilec pa se ne strinja, da mu je organ dovolil oziroma omogočil le vpogled v projektno dokumentacijo gradbenih dovoljenj, ki jih je zahteval, ker, kot navaja, je projektna dokumentacija sestavljena in načrtov objekta, različnih listin in eleboratov. Po mnenju prosilca vse navedene sestavine niso avtorsko zaščitene, zato meni, da je samo delna odobritev v tej točki neupravičena, če je bil razlog za tako odločitev opredeljen le iz naslova avtorskih pravic.
Pooblaščenec je organ dne 24. 10. 2013 pozval, naj mu posreduje vso projektno dokumentacijo, ki se nanaša na gradbena dovoljenja, ki jih je zahteval prosilec.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne, 28. 11. 2013, na podlagi 11. člena ZinfP, opravil še ogled in camera v prostorih organa.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, v nadaljevanju je bilo zato treba presojati, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, to pomeni, ali se informacija pri organu nahaja v materializirani obliki.
Glede 1. alineje zahteve prosilca: številke in datumi izdanih gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih hiš in parcelne številke parcel, za katere so bila izdana ta gradbena dovoljenja, na območju k.o. Portorož, v letih 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 (do vključno 27. 7. 2013
Ker se je organ skliceval na to, da bi ugoditev zahtevi prosilca pomenila ustvarjanje novega dokumenta oz. zbirke, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku treba razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti v smislu določbe 4. člena ZDIJZ obstajajo.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec je dne 24. 10. 2013 organ pozval, naj pojasni, na kakšen način vodi evidenco zadev, kako je evidenca urejena, čemu je namenjena, ali je možno iskanje po posameznem kriteriju ali sočasno po več kriterijih ter na kakšen način bi lahko prišli do dokumentov, ki jih je zahteval prosilec.
Organ je dne 4. 11. 2013 pisno pojasnil, da lahko v svoji evidenci išče le po metapodatkih, ki so bili zavedeni v vnosno masko »zadeve« oziroma »dokumenta«. Po vsebini posameznega akta oziroma dokumenta, pojasnjuje organ, ne more iskati. Organ je pojasnil še, da je edini možni način, da se pridobi zahtevane podatke, da ustrezno usposobljen zaposleni fizično pregleda vse gradbene zadeve v zahtevanem obdobju, prebere odločbe oziroma dokumente v posamezni zadevi (spisu) ter iz teksta izlušči in ugotovi, ali posamezna odločba zadosti kriterijem, ki jih je prosilec navedel v svoji zahtevi. Če bi prosilec navedel konkretne številke parcel, naslov objekta ali investitorja, pa lahko organ podatke poišče po obstoječih evidencah in jih posreduje prosilcu.
Pooblaščenec je dne 13. 12. 2013 pri organu opravil še ogled in camera. Na ogledu je skupaj z organom naredil poizvedbe v računalniški aplikaciji Lotus Notes, SPIS 1.45. Poizvedbe je Pooblaščenec opravil za obdobje od 1.1. 2009 do 14. 8. 2013, med zadevami, knjiženimi z začetno številko 351 (organ je pojasnil, da tako knjižijo vse gradbene zadeve), z naslednjimi iskalnimi pogoji: gradbeno, stanovanj, hiša, odločba, stanovanj* in podobno. Pri poizvedbi stanovanj* je Pooblaščenec med »zadetki« preveril, ali bi organ iz takšnega »seznama« lahko izbral dokumente – gradbena dovoljenja, ki ustrezajo zahtevi prosilca. Že na prvi pogled je bilo jasno, da iz navedenega seznama ni razvidno niti, ali gre za k.o. Piran ali k.o. Portorož, nadalje je Pooblaščenec naključno izbral zadevo z naslovom »gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše«. V tej izbrani zadevi se je z vsebinskim vpogledom in pregledom spisa v arhivu organa izkazalo, da gradbeno dovoljenje v konkretnem primeru sploh ni bilo izdano. Pooblaščenec je tako ugotovil, da s pomočjo računalniške aplikacije Lotus Notes, SPIS 1.45 nikakor ni možno najti vseh gradbenih dovoljenj, ki bi ustrezala zahtevi prosilca.
Pooblaščenca je nadalje zanimalo, ali organ vodi kakšno statistiko o izdanih gradbenih dovoljenjih. Organ je pojasnil, da statistiko vodi. Statistike ne pripravlja eden izmed zaposlenih, ampak se izračunava sproti, z računalniškim programom. Pooblaščenec je zato prosil organ, da mu pokaže primer poročila za posamezno obdobje. Organ je Pooblaščencu predložil podrobno poročilo za leto 2011, za delovno področje okolje in prostor, v katerem se nahajajo vse vloge za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma vloge v zvezi z gradnjo objektov. Pooblaščenec je natančno pregledal poročilo, iz katerega pa ni razvidno, ali je bilo gradbeno dovoljenje v posamični zadevi sploh izdano, saj poročilo zajema vse prejete in obravnavane vloge. Pri iskanju ustreznih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, se tako ustavimo že pri kriteriju »izdanega gradbenega dovoljenja«. Organ je ob tem še pojasnil, da ni nujno, da je bilo v zadevi iz seznama gradbeno dovoljenje sploh
izdano, namreč zadeva je bila lahko s sklepom zavržena, z odločbo zavrnjena ali s sklepom ustavljen postopek zaradi umika zahteve vlagatelja. Organ je poudaril, da če želi ugotoviti, ali je bilo gradbeno dovoljenje res izdano, bi bilo treba fizično izvesti vsebinski vpogled v vsak posamezni spis v celoti (prosilec navaja še druge kriterije – npr. parcele, na katerih je bila predhodno že izvedena legalizacija). Organ je pojasnil še, da od sredine leta 2010 skenira zaključne akte v posamezni zadevi, pred tem datumom pa dokumente hrani le v fizični, papirni obliki. Pooblaščenec se je na in camera ogledu tudi sam prepričal, da je iz računalniške aplikacije, kjer organ vodi vse »gradbene zadeve«, moč razbrati le, da gre za »gradbeno zadevo oziroma zadevo v zvezi z gradnjo objektov, ni pa moč izvedeti, ali je bilo v posamezni gradbeni zadevi gradbeno dovoljenje izdano, niti ni mogoče izdanih gradbenih dovoljenj sortirati po nadaljnjih kriterijih, ki jih je postavil prosilec.
Pooblaščencu je preveril še, ali morda obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala, da zadeve vodi po kriterijih, ki jih je navedel prosilec. Pooblaščenec take pravne podlage ni našel, kar še dodatno utrjuje njegovo prepričanje, da organ gradbenih dovoljenj ne vodi v posameznih evidencah v skladu s kriteriji, ki jih je navedel prosilec.
Pooblaščenec je v konkretni zadevi tako ugotovil, da organ iz zbirk podatkov, ki jih vodi, informacije, ki jo zahteva prosilec, ne more priklicati. Za ugoditev zahtevi prosilca bi organ moral ročno pregledati več kot 1700 spisov gradbenih zadev ter jih vsebinsko analizirati po kriterijih, ki jih je navedel prosilec, pri čemer bi ustvaril novo zbirko – torej zbirko izdanih gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih hiš in parcelne številke parcel, za katere so bila izdana ta gradbena dovoljenja na območju k.o. Portorož v letih 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da če bi prosilec vložil zahtevo za posredovanje informacije iz zbirke, s katero organ že razpolaga (npr. za posredovanje vseh gradbenih dovoljenj, ki jih je organ izdal v določenem obdobju), bi organ, ne glede na količino dela ali porabljen čas, njegovo zahtevo moral vsebinsko obravnavati in mu omogočiti dostop do izdanih dovoljenj, upoštevaje izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Ob tem Pooblaščenec še dodaja, da je o podobnem primeru (torej glede vprašanja, ali gre pri vsebinski analizi zbirke dokumentov za ustvarjanje novega dokumenta) že večkrat odločal, podobno tudi npr. v zadevi pod opr. št. 021-128/2008, predmetna odločba Pooblaščenca pa je bila potrjena tudi s strani Upravnega sodišča, s sodbo II U79/2009-10.
Pooblaščenec na podlagi izvedenega pritožbenega postopka tudi nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, ki ni nastal, ne more posredovati. Pooblaščenec na tem mestu znova poudarja, da ustvarjanje novega dokumenta, zbiranje informacij ali analiziranje podatkov predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga skladno z navedenim ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki ga je prosilec zahteval pod 1. Alinejo zahteve ne obstaja, organ z njim ne razpolaga, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
Glede 2. in 3. alineje zahteve prosilca: gradbeno dovoljenje in situacija objekta (natančna lega objekta) na parceli, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo na parceli št. 6278/2 k.o. Portorož, vključno z vsemi dosedanjimi spremembami in dopolnitvami doslej izdanih gradbenih dovoljenj ter gradbeno dovoljenje in situacija objekta, iz katere je razvidna lega objekta na parceli, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo na parcelah št. 6251 in št. 6554/1 k.o. Portorož, vključno z vsemi dosedanjimi spremembami in dopolnitvami prvotnega gradbenega dovoljenja:
Organ je v zvezi s tem delom zahteve prosilcu posredoval naslednjo dokumentacijo: gradbeno dovoljenje št. 351-220/2006-18 z dne 9. 7. 2007, odločbo št. 351-52/2011-16 z dne 28. 7. 2011, odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja št. 351-31/2012-8 z dne 12. 3. 2012, odločbo in gradbeno dovoljenje št. 351-131/2012-31 z dne 27. 2. 2013. Glede dokumenta, iz katerega izhaja natančna lega objekta, pa je organ prosilcu pojasnil, da je dokument del PGD –projektne gradbene dokumentacije, ki je varovana kot avtorsko delo.
Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico sam določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).
V obravnavanem primeru je organ zavrnil dostop do fotokopije natančne lege oziroma situacije objekta, ki je sestavni del PGD, saj je odločil, da gre za avtorsko varovana dela, glede katerih je, v skladu z 2. odst. 25 čl. ZDIJZ, mogoča seznanitev z informacijo izključno tako, da se da na vpogled.
Pooblaščenec je z vidika avtorskega dela pregledal naslednje PGD-je: št. 351-131/2012, št. 351-31/2012 in št. 351-52/2011. V nadaljevanju je ugotavljal, ali je dokumentacija, katere posredovanje fotokopij je bilo prosilcu zavrnjeno, zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost.
Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od drugih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti). Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu. Če torej posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke, se šteje, da gre za avtorskopravno varovano delo. Hkrati pa ZASP v drugem odstavku 5. člena našteva primere avtorskih del, pri čemer v 9. točki izrecno navaja arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture. ZASP torej upošteva vse faze arhitekturnega ustvarjanja in njegova tri poglavitna področja (arhitektura, urbanizem, krajinska arhitektura).
Pooblaščenec ugotavlja, da ni dvoma, da zahtevane informacije, ki so del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, predstavljajo avtorsko delo, saj izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov Pooblaščenec ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo.
Pooblaščenec ob tem poudarja, da je namen drugega odstavka 25. člena ZDIJZ varovanje avtorskih pravic in ne onemogočenje dostopa do informacij javnega značaja. Posledica takšne ureditve zato nikakor ni zavrnitev dostopa do zahtevane informacije javnega značaja, temveč se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo organ da na vpogled (več: v Vse o dostopu do informacij javnega značaja, Nataša Pirc Musar et al., Založba Forum Media, Maribor, 2006, točka 2/2.3.3.3, stran 46). Ker je pri tem pravici dostopa do informacij javnega značaja še vedno zadoščeno, saj takšno ravnanje organa ni v nasprotju niti z namenom ZDIJZ (2. člen ZDIJZ) niti z načelom prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), zakonodajalec v ZDIJZ ni vnesel nobene izjeme od navedene omejitve proste izbire načina posredovanja zahtevane informacije javnega značaja. Tudi avtorji Komentarja ZDIJZ menijo, da je namen ZDIJZ v prvi vrsti dati prosilcu možnost, da se seznani z vsebino informacije javnega značaja, ne pa da prejme določeno obliko te informacije (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 214).
Prosilec se v obravnavanem primeru lahko seznani z informacijo o natančni legi oziroma situaciji objekta z vpogledom v projekt v prostorih organa, kot izhaja tudi iz izpodbijane odločbe. Pri tem je organ dolžan prekriti tisti del informacij, ki predstavljajo varovane osebne podatke (podatke o naročniku oziroma investitorju, ki je fizična oseba, odgovornega vodja projekta, odgovornega projektanta, obdelal ter odgovornega geodeta), saj ni nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bili ti podatki javno dostopni in kot taki predstavljajo izjemo po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je ugotovil, da upoštevaje izjemo iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, prosilcu ni mogoče posredovati dokumentacije oziroma načrtov iz PGD, iz katerih je razvidna natančna lega objektov, vpogled v zahtevano dokumentacijo pa je bil prosilcu že omogočen, oziroma mu je, glede na dopis organa z dne 29. 7 2013 št. 090-36/2013-4, še vedno omogočen vsak uradni dan v času uradnih ur na sedežu organa.
Pooblaščenec torej ob upoštevanju vsega navedenega ugotavlja, da pritožba prosilca tudi v tem delu ni utemeljena, zato jo je na podlagi 1. odstavka 248. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa 1. stopnje.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka