IUS SOFTWARE d.o.o. - Direkcija RS za ceste
+ -Številka: 090-180/2013/2
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Organ je ugodil zahtevi prosilca za dostop do pogodbe o naročništvu na portal IUS INFO, čemur je stranski udeleženec (pogodbena stranka) nasprotoval in zatrjeval, da gre za njegovo poslovno skrivnost. Pooblaščenec je ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, vendar pa zahtevana pogodba vsebuje podatke, ki so javni že na podlagi zakona in zato po 3. odst. 39. čl. ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je pritožbo stranskega udeleženca v celoti zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
ODLOČBA:
Številka: 090-180/2013/2
Datum: 18. 12. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi IUS SOFTWARE d.o.o., Tivolska 50, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa direktor mag. Tomaž Iskra (v nadaljevanju stranski udeleženec), z dne 23. 7. 2013, zoper odločbo Direkcije Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-31/2013-9(103), z dne 2. 7. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba stranskega udeleženca z dne 23. 7. 2013 zoper odločbo Direkcije Republike Slovenije za ceste št. 090-31/2013-9(103), z dne 2. 7. 2013 se zavrne.
1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 17. 6. 2013 prejel zahtevo, v kateri družba TAX-FIN-LEX d.o.o., ki jo zastopa direktorica Zlata Tavčar, (v nadaljevanju prosilka) zahteva, da ji organ posreduje fotokopije informacij javnega značaja, ki se nanašajo na plačila, ki jih je organ, v obdobju od dne 1. 1. 2013 do posredovanja odgovora na zahtevo, opravljal v korist stranskega udeleženca, in sicer:
- vseh dokumentov, ki so predstavljali, ali ki še predstavljajo podlago za razmerje med organom kot zavezancem po pravilih javnega naročanja in stranskim udeležencem;
- pogodbe med organom in stranskim udeležencem, na podlagi katere organ opravlja plačila v korist te družbe, vključno z vsemi dopolnitvami/aneksi/naročilnicami oz. drugimi dokumenti, ki predstavljajo izraz pravic in obveznosti katerekoli od pogodbenih strank;
- vseh računov stranskega udeleženca, skupaj s specifikacijami teh računov;
- potrdila o plačilu teh računov.
Prosilka je zahtevala še pojasnilo, ali je organ s stranskim udeležencem sklenil neposredno pogodbo (na podlagi krovne pogodbe z dne 27. 2. 2013) oz. iz kakšnih razlogov pogodba ni bila sklenjena.
Organ je zahtevi prosilke ugodil z odločbo št. 090-31/2013-9(103), z dne 2. 7. 2013, v delu, ki se nanaša na pogodbo o naročništvu na portal IUS INFO po sistemu skupne kvote št. 02308-3/2009, z dne 30. 7. 2012, na računov družbe Ius Software d.o.o. in na potrdila o bremenitvi računa. Zahtevo prosilke je organ zavrnil v delu, ki se nanaša na pojasnilo, ali je organ s stranskim udeležencem sklenil neposredno pogodbo na podlagi krovne pogodbe z dne 27. 2. 2013, in na navedbo razlogov, zaradi katerih neposredna pogodba na podlagi krovne pogodbe z dne 27. 2. 2013 ni bila sklenjena. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je stranski udeleženec zahteval varstvo poslovne skrivnosti. Organ v trenutku, ko je prejel predlog pogodbe o naročništvu na portal IUS INFO po sistemu skupne kvote št. 02308-3/2009, ki je bila sklenjena dne 30. 7. 2012, ni bil na noben način seznanjen s tem, da bi ta pogodba predstavljala poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Organu ni bil predložen noben sklep o varovanju poslovne skrivnosti. Stranski udeleženec organa tudi na noben drug način ni obvestil o tem, da takšna pogodba predstavlja poslovno skrivnost (niti pisno niti ustno). Stranski udeleženec je predlog pogodbe organu posredoval junija 2012, nato pa je dne 1. 7. 2013 organu posredoval dopis, s katerim je priglasil stransko udeležbo in kateremu je priložil Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti ter zahteval, da se, predvsem pogodbo, varuje kot poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Za dosego namena varstva poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju je treba, da se s sklepom oz. s pisno odredbo o varstvu poslovne skrivnosti pravočasno seznanijo vse osebe, ki so dolžne poslovno skrivnost varovati. Če družba svojih poslovnih skrivnosti ne varuje pravočasno, mora trpeti posledice svojega ravnanja. Če družba razpolaga z aktom o varovanju poslovne skrivnosti, vendar ga organu ne posreduje sočasno z informacijami, ki jih želi varovati kot poslovno skrivnost, ne more pričakovati od organa, da bo takšne informacije obravnaval kot poslovno skrivnost (tako tudi odločba Pooblaščenca št. 090-259/2011/3, z dne 9. 1. 2012 in sodba Upravnega sodišča RS opr. št. U 284/2008-35, z dne 27. 5. 2009). Smiselno enaka obrazložitev velja tudi za vse preostale dokumente, ki so predmet zahteve prosilca v tem postopku, saj tudi za te organ ni bil na noben način seznanjen s tem, da se dokumenti štejejo za poslovno skrivnost. V nadaljevanju je organ presojal, ali zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Stranski udeleženec je navedel, da bi mu z razkritjem zahtevane dokumentacije nastala škoda oz. naj bi razkritje zahtevane dokumentacije škodilo njegovemu konkurenčnemu položaju, saj vsebuje »cene, zneske popustov in drugih ugodnosti, ki veljajo za konkretne pogodbene stranke«. Organ je navedel, da zahtevana dokumentacija vsebuje osnovne podatke o naročniku in dobavitelju ter podatek o dobavljeni storitvi, količini dobavljene storitve, ceni dobavljene storitve, datumu plačila storitve ter končni ceni za dobavljeno storitev (za vsak mesec posebej). Gre za podatke o tem, kaj, koliko, kdaj in po kakšni ceni je organ kupil od stranskega udeleženca. Tudi sam stranski udeleženec je varstvo poslovne skrivnosti zahteval ravno v delu, kjer gre za navedbo cen, zneskov popustov in drugih ugodnosti (torej »cenovni« vidik dobave predmetnih storitev). Del dokumentacije, kjer so navedene cene za dobavljene storitve po definiciji iz ZJN-2 ne more biti določena kot poslovna skrivnost niti po subjektivnem kriteriju. Zato takšna dokumentacija že po logični razlagi ne more biti poslovna skrivnost po objektivnem kriteriju. To so namreč podatki, za katere sam zakon določa, da so javni in tako ne morejo biti niti predmet poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju niti predmet poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Organ je zaključil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju in da torej z razkritjem teh dokumentov stranskemu udeležencu ne more nastati nobena pravno priznana škoda. Glede zahtevane dokumentacije ni podana izjema po 2. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Glede drugega dela zahteve prosilca je organ ugotovil, da ne razpolaga niti z dokumentom, ki bi vseboval odgovor na vprašanje, ali je organ s stranskim udeležencem sklenil neposredno pogodbo na podlagi krovne pogodbe z dne 27. 2. 2013, niti z dokumentom o tem, iz kakšnih razlogov takšna pogodba ni bila sklenjena.
Stranski udeleženec je v pritožbi zoper 1. alinejo 1. točke odločbe št. 090-31/2013-9(103), z dne 2. 7. 2013, ki jo je organ prejel dne 23. 7. 2013, navedel, da je njegova poslovna skrivnost opredeljena v Pravilniku o delovnih razmerjih družbe IUS SOFTWARE d.o.o., Ljubljana z dne 1. 1. 2004 (sprememba z dne 29. 4. 2004) in Pravilniku o varovanju poslovnih skrivnosti družbe IUS SOFTWARE d.o.o., Ljubljana z dne 16. 4. 2004. V skladu s tema pravilnikoma je kot poslovna skrivnost s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 16. 4. 2004 posebej določena vsebina vseh pogodb stranskega udeleženca. Ker so izpolnjeni vsi kriteriji za določitev poslovne skrivnosti po 1. odst. 39. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1), se ni mogoče spuščati v presojo pomembnosti teh podatkov, niti ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. To pomeni, da ni mogoče ugotavljati oz. stranskemu udeležencu ni treba dokazovati, da bi z razkritjem podatkov stranskemu udeležencu nastala natančno določena in obrazložena škoda v smislu konkurenčne prednosti. ZGD-1 je namreč v 1. odst. 39. čl. ZGD-1 omogočil, da le-ta sam s svojim aktom in s svojo voljo, kot poslovno skrivnost označi katerekoli podatke in na takšen način poskrbi za njihovo varnost. Dostop do tako označenih podatkov je s tem onemogočen. Stranski udeleženec je opozoril, da bi razkritje vsebine pogodb nepooblaščenim osebam škodilo njegovemu konkurenčnemu položaju in bi družbi nastala občutna škoda, saj le-te vsebujejo cene, zneske popustov in druge ugodnosti, ki veljajo za konkretne pogodbene stranke, zato jih prosilcu, ki na trgu nastopa kot konkurent stranskega udeleženca, organ ne sme razkriti. Dokument velja za poslovno skrivnost že od dneva nastanka, čeprav takrat organ ni bil izrecno o tem obveščen. Preden bi organ dokument posredoval prosilcu, ga je stranski udeleženec pravočasno obvestil o vseh dokumentih, ki predmetno pogodbo varujejo kot poslovno skrivnost. Stranski udeleženec je opozoril, da predmetna pogodba ni sklenjena po določbah ZJN-2, zato se organ ne bi smel sklicevati na njegove določbe, ki opredeljujejo določene podatke kot javne.
Organ po prejemu pritožbe stranskega udeleženca svoje odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. čl. ZUP, z dopisom št. 090-31/2013-12, z dne 13. 8. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik, v konkretnem primeru stranski udeleženec, izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Stranski udeleženec izpodbija odločitev organa v 1. alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na posredovanje pogodbe o naročništvu na portal IUS INFO po sistemu skupne kvote št. 02308-3/2009, z dne 30. 7. 2012 in je sklenjena med stranskim udeležencem in organom. V preostalem delu stranski udeleženec izpodbijani odločitvi ne nasprotuje, zato je preostali del odločbe št. 090-31/2013-9(103), z dne 2. 7. 2013 postal dokončen in pravnomočen.
Pooblaščenec se je v pritožbenem postopku moral opredeliti do vprašanja, ali zahtevana informacija, tj. pogodba o naročništvu na portal IUS INFO po sistemu skupne kvote št. 02308-3/2009, z dne 30. 7. 2012, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera izmed zakonskih izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne. Stranski udeleženec se je namreč skliceval na izjemo varstva poslovne skrivnosti po 2. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V navedeni določbi ZDIJZ pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Zakon, ki ureja gospodarske družbe, je Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). ZDIJZ se torej glede definicije poslovne skrivnosti opira na ZGD-1, ki v 1. odst. 39. čl. določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na določilo 1. odst., pa se po določilu 2. odst. 39. čl. ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij).
3. odst. 39. čl. ZGD-1 izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD-1 torej loči dva kriterija glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Pri tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko za poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Tem zahtevam pa lahko dodamo še tretjo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kršitev poslovne skrivnosti so samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (več: komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga, dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, redaktor prof. dr. Marijan Kocbek, GV Založba, d.o.o., Ljubljana, 2002, str. 195-196).
Podatki, ki niso označeni kot zaupni po 1. odst. 39. čl. ZGD-1, pa lahko uživajo varstvo le ob predpostavkah iz 2. odst. 39. čl. ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni treba, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002 - Komentar ZGD, str. 194 in 196). To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniki, delavci, člani organov) in tudi drugim osebam jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto, ne le in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. čl., str. 194 in 195).
Pooblaščenec je najprej ugotavljal, ali zahtevana pogodba izpolnjuje pogoje za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Ob tem je vpogledal v Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti družbe Ius Software d.o.o. Ljubljana z dne 16. 4. 2004 in Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 16. 4. 2004 (dalje sklep), na katera se sklicuje stranski udeleženec, ki ju je tudi predložil v postopku. Pooblaščenec je ob tem ugotovil, da sklep jasno določa, da je kot poslovna skrivnost podjetja določena vsebina vseh pogodb družbe, sklenjenih s pogodbenimi strankami, sklep pa določa tudi sankcije za kršitev te odredbe. Sklep je bil sprejet 16. 4. 2004, zahtevana pogodba pa je bila sklenjena dne 30. 7. 2012. Iz navedenega izhaja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju iz 1. odst. 39. čl. ZGD-1. Za to so namreč izpolnjeni vsi trije elementi: dokument je bil kot poslovna skrivnost označen s pisno odredbo, s to odredbo so bile seznanjene osebe, ki so dolžne poslovno skrivnost varovati, informacija pa je bila kot poslovna skrivnost določena že pred podpisom pogodbe. Da organu v trenutku, ko prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ni treba razpolagati z aktom, ki določeno informacijo opredeljuje kot poslovno skrivnost, izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1488/2011-95, z dne 18. 4. 2012 in iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 1739/2012-50, z dne 11. 9. 2013.
V skladu z dikcijo 39. čl. ZGD-1 za ugotovitev obstoja poslovne skrivnosti zadošča eden izmed obeh pogojev (subjektivni ali objektivni kriterij). Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so izpolnjeni zakonski pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju (1. odst. 39. čl. ZGD-1), kljub utemeljevanju stranskega udeleženca, kakšna škoda bi mu nastala z razkritjem pogodbe, presoja obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju ni bila potrebna.
Pooblaščenec meni, da je stranski udeleženec v konkretnem primeru sicer storil vse potrebno, da bi zavaroval podatke, ki jih je označil kot poslovno skrivnost, vendar pa je v obravnavanem primeru treba ugotoviti tudi, ali pogodba vsebuje podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki po 3. odst. 39. čl. ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.
Stranski udeleženec sicer navaja, da zahtevana pogodba ni bila sklenjena po postopku oddaje javnega naročila, zato se 22. čl. ZJN-2, ki določa javnost podatkov, ne uporablja, vendar Pooblaščenec opozarja, da organ kot naročnik in porabnik javnih sredstev na trgu v nobenem primeru ne nastopa brez omejitev, kot to velja za subjekte zasebnega prava, ki v obligacijska razmerja lahko vstopajo po lastni presoji in v skladu s svojo svobodno voljo. Povedano drugače, če je ena izmed pogodbenih strank organ javnega sektorja, načela transparentnosti postopka ni mogoče v celoti izključiti. K temu organ zavezuje že 3. odst. 2. čl. Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/2011, ZJF-UPB4), ki določa, da je treba pri pripravi in izvrševanju proračuna spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti. 53. čl. navedenega zakona nadalje določa, da se pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev lahko sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju, podatki o dodeljenih sredstvih pa so javni. Iz navedenega izhaja, da se mora vsakdo, ki želi skleniti pogodbo s subjektom javnega prava, podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Ponudniki oz. zasebnopravni subjekti, ki vstopajo v ta razmerja, pa se morajo posebnega režima sklepanja pogodb zavedati že na podlagi samega zakona in ne morejo pričakovati absolutnega varstva svojih podatkov. Pooblaščenec ob tem sicer razume, da je treba dopustiti možnost, da pogodbena razmerja med zasebnimi subjekti lahko tudi v celoti predstavljajo poslovno skrivnost v smislu 39. čl. ZGD-1, vendar pa tega ni mogoče trditi za pogodbena razmerja, ki nastanejo med zasebnimi subjekti in subjekti javnega sektorja. Ob tem Pooblaščenec opozarja tudi na določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odst. tega čl. (torej tudi obstoj poslovne skrivnosti), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke 1. odst. ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Iz navedenega jasno izhaja, da se ne glede na morebitno izjemo poslovne skrivnosti vedno dovoli dostop do podatkov, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev.
Pri tem je kot podatke o porabi javnih sredstev treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju predmetne pogodbe ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice bo sklenjena pogodba imela za proračun oz. kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice, iz nje izhajajo za organ. Zgolj podatek o skupni končni vrednosti pogodbenega posla torej ne omogoča takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter gospodarna poraba javnih sredstev. Za izpolnitev tega cilja, ki ga določa ZDIJZ v 2. čl., je torej treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke iz pogodbe, ki imajo finančni učinek in za organ ustvarjajo finančne obveznosti, posredne ali neposredne, pa tudi podatke, ki kažejo, katere storitve je organ prejel za dogovorjeno plačilo in kako (na kakšen način) bo izpolnjeval svoje finančne obveznosti. Prav tako je javen podatek o časovnem okvirju, za katerega se sklepa pogodba – zgolj pogodbeni znesek, brez podatka o času trajanja izvajanja storitve, namreč ne daje celovitega podatka o višini obveznosti in višini porabe javnih sredstev, ki bo nastala na podlagi sklenjene pogodbe. Javen je tudi 1. čl. obravnavane pogodbe, v katerem je pojasnjeno, katero starejšo pogodbo nadomešča obravnavana pogodba. Kot poslovne skrivnosti stranskega udeleženca tudi ni mogoče šteti pogodbenih določil o dogovarjanju morebitnih sprememb, sporazumnem reševanju sporov in določbe, da pogodba prične veljati s podpisom obeh pogodbenih strank. Če bi dopustili možnost, da stranski udeleženec tovrstne podatke enostransko označi za poslovno skrivnost (v pogodbi namreč ni pogodbene klavzule, ki bi zavezovala obe stranki), bi povsem onemogočili nadzor javnosti nad zakonitostjo splošnega postopka sklepanja pogodb pri organu. Čeprav gre pri določbah 1., 8., 9. in 10. čl. zahtevane pogodbe za t.i. standardna pogodbena določila, ki jih vsebuje vsaka sklenjena pogodba, pa te določbe obenem dokazujejo, da je organ pri sklepanju predmetne pogodbe upošteval splošna načela obligacijskega prava oz. da pogodba v ničemer od njih ne odstopa. Te določbe tako ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca.
Poleg podatkov o porabi javnih sredstev Pooblaščenec opozarja, da je javen tudi podatek o tem, kdo je v imenu in za račun organa sklenil predmetno pogodbo. Gre za podpis javnega funkcionarja (direktorja organa), njegovi podatki pa so prosto dostopni na podlagi zgoraj navedene določbe 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Prav tako niso varovani podatki o tem, kdo sklepa pogodbo v imenu gospodarske družbe, kajti podpisnik pogodbe je direktor, ki je zakoniti zastopnik družbe. Kot varovanih podatkov namreč ni mogoče šteti osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPRS-1) in ZSReg.
Podatek, ki je po zakonu javen, je tudi podatek o dogovorjenem plačilnem roku, kajti ta je predpisan z zakonom oz. določen s 25. čl. Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/2012, s spremembami). Ker gre pri predmetni določbi 4. čl. pogodbe za vsebino, ki je obvezno določena z zakonom, ta ne more predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca.
Prav tako ne more predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca podatek o tem, kdo so pri organu upravičeni uporabniki storitev, za katere se sklepa pogodba ter kdo je skrbnik pogodbe, ki so, na podlagi 3. čl. pogodbe, navedeni v obrazcu s podatki o skrbniku in uporabnikih portala IUS-INFO, ki je priloga obravnavane pogodbe. Gre namreč za osebe, zaposlene pri organu, ki so javni uslužbenci, uporaba portala IUS-INFO pa je nedvomno v zvezi z opravljanjem njihovega dela. Ti podatki tako ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, osebni podatki javnih uslužbencev so namreč prosto dostopni že na podlagi zakona – 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da so podatki, ki so javni že po zakonu in, upoštevaje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ in 3. odst. 39. čl. ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, naslednji podatki iz zahtevane pogodbe:
- Podatek o pogodbenih strankah in njihovi kontaktni podatki (uvod pogodbe),
- Uvodne določbe (1. čl.),
- Predmet pogodbe (2. čl.),
- Napotitev na seznam uporabnikov portala (3. čl.) in obrazec s podatki o skrbniku in uporabnikih portala Ius-Info (priloga pogodbe),
- Obseg uporabe in naročnina (4. in 5. čl.),
- Začetek in prenehanje naročništva (6. in 7. čl.),
- Končne določbe, ki izkazujejo, da je organ pri sklepanju pogodbe spoštoval načela obligacijskega prava (8., 9. in 10. čl.).
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je prosto dostopna celotna vsebina pogodbe št. 090-31/2013-9(103), z dne 2. 7. 2013. Ker je odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna, je Pooblaščenec, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, pritožbo stranskega udeleženca v celoti zavrnil.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka