Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-178/2013/2
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Notranje delovanje organa, Osebni podatek
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je prosilec zahteval fotokopije dokumentov v zvezi z zadevo Patria in Finsko ter Avstrijsko kriminalistično policijo. Organ je zahtevo delno zavrnil in se pri tem skliceval na varstvo osebnih podatkov, varstvo kazenskega postopka in na notranje delovanje organa. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec odločil, da je v delu dokumentacije pritožba utemeljena, v pretežnem delu pa je organ delni dostop izvedel v skladu z ZDIJZ, prav tako je utemeljeno zavrnil dostop do določenih delov zahtevane dokumentacije.
ODLOČBA:
Številka: 090-178/2013/2
Datum: 20. 9. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena ter 1. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 29. 7. 2013, , (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 15. 7. 2013, št. 0900-45/2013/5, Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 29. 7. 2013 se delno ugodi in se odločba Komisije za preprečevanje korupcije z dne 15. 7. 2013, št. 0900-45/2013/5, v točki c) prve točke izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta št. 242-79/2006-91, s tem, da je organ dolžan prekriti informacije pri besedi »zveza« ter tretjo, četrto in peto vrstico prvega odstavka ter dokument št. 242-79/2006-92, s tem, da je organ dolžan prekriti informacije pri besedi »zadeva«, ter elektronski naslov javnega uslužbenca.
2. V delu, v katerem je prosilec zahteval: dokumente z zaporednimi št. 242-79/2006-4, 5, 6, 7, 8, 9,11,12,16,17, 18,19, 20, 30, 31, 36, 37, 38, 39, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 53, 56, 57, 58, 59, 60, 64, 67, 69, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 82 in 242-320/2007-3, 242-320/2007-4, 242-79/2006-32, 242-79/2006-61, 242-79/2006-87, 242-79/2006-88 ter podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti, v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe, se pritožba zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 3.6. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je v obliki fotokopije zahteval naslednje dokumente:
1. Potne naloge, uradne zaznamke in ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa ter na njegove obiske pri finski ali avstrijski kriminalistični policiji oziroma pri drugih organih pregona na Finskem ali v Avstriji ali se nanaša na druge obiske na Finskem ali v Avstriji v letih od 2005 do 2010 ter dokumentacijo, ki jo je na predmetnih obiskih posredoval ali prejel.
2. Uradne zaznamke in ostalo dokumentacijo o obiskih ostalih predstavnikov Komisije za preprečevanje korupcije pri finski ali avstrijski kriminalistični policiji (ali pri drugih organih) oziroma predstavnikov finske ali avstrijske kriminalistične policije pri Komisiji za preprečevanje korupcije v letih od 2005 do danes ter dokumentacijo, ki so jo te osebe posredovale ali prejele.
3. Dokumentacijo v zvezi s primerom Patria (razpis in nakup oklepnih vozil 8X8 za Slovensko vojsko preko javnega razpisa), ki je bila poslana na mednarodno organizacijo GRECO ali je bila taka dokumentacija v zvezi s tem poslana s strani organizacije GRECO na Komisijo za preprečevanje korupcije.
4. Ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na aktivnosti Komisijo za preprečevanje korupcije v zvezi s primerom Patria (razpis in nakup oklepnih vozil 8x8 za Slovensko vojsko preko javnega razpisa).
5. Dokumentacijo, ki jo je Komisija za preprečevanje korupcije prejela ali posredovala družbi Sistemska tehnika ali njenim formalnim predstavnikom ali pravnim zastopnikom v zvezi z razpisom in nakupom oklepnih vozil 8X8 za Slovensko vojsko in dokumentacijo, iz katere je razvidno, kam je bila posredovana takšna prejeta dokumentacija ali del te dokumentacije ter vso korespondenco, ki jo je za Komisijo za preprečevanje korupcije vodila z družbo Sistemska tehnika ali njenim formalnim predstavnikom ali pravnim zastopnikom.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 15. 7. 2013, št. 0900-45/2013/5, s katero je zahtevo delno zavrnil. V točki a) prve točke izreka je organ prosilcu v celoti omogočil dostop do naslednjih dokumentov:
- Nalog za sl. pot v tujino št. PN1315-08-00020, z zaporedno št. 242-79/2006-1 (izjava za javnost, prijava), z zaporedno št. 242-79/2006-2 (zaprosilo Sistemski tehniki) z zaporedno št. 242-79/2006-3 (odgovor Sistemske tehnike), z zaporedno št. 242-79/2006-10 (izločitev predsednika), z zaporedno št. 242-79/2006-13 (zaprosilo EPF), z zaporedno št. 242-79/2006-14 (odgovor EPF), z zaporedno št. 242-79/2006-15 (zaprosilo PF), z zaporedno št. 242-79/2006-21 (obvestilo), z zaporedno št. 242-79/2006-22 (odgovor KPK), z zaporedno št. 242-79/2006-23 (dopis DZ), z zaporedno št. 242-79/2006-24 (zaprosilo za podaljšanje roka), z zaporedno št. 242-79/2006-25 (dopis DZ), z zaporedno št. 242-79/2006-26 (urgenca MORS-u), z zaporedno št. 242-79/2006-27 (posredovanje dokumentacije DZ), z zaporedno št. 242-79/2006-28 (ocena možnih škodljivih posledic za razkritje), z zaporedno št. 242-79/2006-29 (dodatno gradivo za DZ), z zaporedno št. 242-79/2006-33 (dopis KPK DZ-u), z zaporedno št. 242-79/2006-34 (dopis KPK DZ-u), z zaporedno št. 242-79/2006-35 (prejeti dokument DZ), z zaporedno št. 242-79/2006-40 (zaprosilo KPK za vpogled), z zaporedno št. 242-79/2006-48 (odstop načelnega mnenja Računskemu sodišču), z zaporedno št. 242-79/2006-49 (zapisnik Policije o zasegu predmetov), z zaporedno št. 242-79/2006-54 (odstop prijave), z zaporedno št. 242-79/2006-55 (pooblastilo uslužbencu), z zaporedno št. 242-79/2006-62 (dopis Računskega sodišča), z zaporedno št. 242-79/2006-63 (odgovor KPK), z zaporedno št. 242-79/2006-65 (dopis Državnega pravobranilstva), z zaporedno št. 242-79/2006-66 (odgovor KPK), z zaporedno št. 242-79/2006-70 (zahteva za vpogled v spis), z zaporedno št. 242-79/2006-71 (odgovor KPK), z zaporedno št. 242-79/2006-83 (dopis Državnega zbora), z zaporedno št. 242-79/2006-84 (odgovor KPK), z zaporedno št. 242-79/2006-85 (obvestilo), z zaporedno št. 242-79/2006-86 (odgovor KPK).
V točki b) prve točke izreka je organ omogočil delni dostop do dokumentov z zaporedno št. 242-320/2007-1 in 242-320/2007-2 tako, da se prekrijejo osebni podatki o pošiljatelju dokumenta oziroma osebe, na katero se sporočilo nanaša.
V točki c) prve točke izreka je organ v celoti zavrnil dostop do dokumentov:
- z zaporedno št. 242-79/2006-4 (zaprosilo Sistemski tehniki), z zaporedno št. 242-79/2006-5 (zaprosilo za dodatne podatke MORS), z zaporednimi št. 242-79/2006-6 in 242-79/2006-7 (pojasnila Sistemske tehnike), z zaporedno št. 242-79/2006-8 (prejeta dokumentacija s strani MORS-a), z zaporedno št. 242-79/2006-9 (dodatno zaprosilo MORS-u), z zaporedno št. 242-79/2006-11 (dodatna dokumentacija Sistemske tehnike), z zaporedno št. 242-79/2006-12 (dodatna pojasnila MORS-a), z zaporedno št. 242-79/2006-16 (posnetek izredne seje občinskega sveta), z zaporedno št. 242-79/2006-17 (ponovno zaprosilo za podatke in oceno Sistemski tehniki), z zaporedno št. 242-79/2006-18 (makroekonomska analiza), z zaporedno št. 242-79/2006-19 (odgovor Sistemske tehnike), z zaporedno št. 242-79/2006-20 (zaprosilo MORS), z zaporedno št. 242-79/2006-30 (podatki in pojasnila MORS-a), z zaporedno št. 242-79/2006-31 (ocena možnih škodljivih posledic), z zaporedno št. 242-79/2006-32 (pobuda UPPD), z zaporedno št. 242-79/2006-36 (pisanje občana), z zaporedno št. 242-79/2006-37 (informacija Sistemske tehnike), z zaporedno št. 242-79/2006-38 (zaprosilo za pojasnila Rotisu), z zaporedno št. 242-79/2006-39 (odgovor Rotisa), z zaporedno št. 242-79/2006-41 (zaprosilo za pojasnila Gorenju), z zaporedno št. 242-79/2006-42 (informacija Sistemske tehnike), z zaporedno št. 242-79/2006-43 (odgovor Gorenja), z zaporedno št. 242-79/2006-44 (dopis DZ z izvedenskim mnenjem), z zaporedno št. 242-79/2006-45 (zaprosilo Policije), z zaporedno št. 242-79/2006-46 (odgovor Policiji), z zaporedno št. 242-79/2006-47 (prijava), z zaporedno št. 242-79/2006-53 (pisanje občana), z zaporedno št. 242-79/2006-56 (prijava), z zaporedno št. 242-79/2006-57 (odstop informacije VDT), z zaporedno št. 242-79/2006-58 (odstop VDT), z zaporedno št. 242-79/2006-59 (dopis VDT), z zaporedno št. 242-79/2006-60 (odgovor KPK VDT), z zaporedno št. 242-79/2006-61 (odgovor UPPD), z zaporedno št. 242-79/2006-64 (uradni zaznamek o sprejemu prijave), z zaporedno št. 242-79/2006-67 (odstop VDT), z zaporedno št. 242-79/2006-69 (dopis VDT), z zaporedno št. 242-79/2006-72 (prijava), z zaporedno št. 242-79/2006-73 (odstop Policiji), z zaporedno št. 242-79/2006-74 (odstop VDT), 2 zaporedno št. 242-79/2006-75 (odgovor VDT), z zaporedno št. 242-79/2006-76 (dopis UPPD), z zaporedno št. 242-79/2006-77 (odstop VDT), z zaporedno št. 242-79/2006-78 (prijava), z zaporedno št. 242-79/2006-79 (odstop uradnega zaznamka VDT-ju), z zaporedno št. 242-79/2006-80 (uradni zaznamek), z zaporedno št. 242-79/2006-82 (dopis VDT), z zaporedno št. 242-79/2006-87 (odgovor UPPD), z zaporedno št. 242-79/2006-88 (posredovanje podatkov UPPD), z zaporedno št. 242-79/2006-91 in z zaporedno št. 242-79/2006-92 (komunikacija med Državnim pravobranilstvom in KPK), z zaporedno št. 242-320/2007-3 in z zaporedno št. 242-320/2007-4 (zaprosilo finskega organa in odgovor finskemu organu).
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da v tem postopku obravnava vlogo za dostop do informacij javnega značaja v rešeni zadevi št. 242-79/2006 z naslovom »Nakup oklepnih bojnih vozil«. Popis te zadeve kaže 92 številk prejetih, lastnih ali izhodnih dokumentov, od katerih zaporedne št. 68 in 81 ni (napake pri klasifikaciji dokumentov), dokumenta z zaporedno št. 89 (pismo občana) in z zaporedno št. 90 (uradni zaznamek o preknjižbi pisma občana) pa ne sodita v zadevo. V zvezi z zadevo tudi niso dokumenti z zaporedno št. 50 (zaprosilo odvetnika), 51 (ponovno zaprosilo odvetnika) in 52 (odločba v zvezi z zahtevo za dostop do IJZ), ker se nanašajo na zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da gre za 85 zabeleženih številk dokumentov. V rešeni zadevi št. 242-320/2007 z naslovom »Obisk v Sloveniji - preiskava Patria Vehicles« popis zadeve kaže 4 zaporedne številke. Organ je ugotovil, da dokumenti v zadevah izpolnjujejo vse tri materialne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj gre za dokumente ali zabeležke, ki izvirajo z delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga, ali je razpolagal in so ali so bili v materializirani obliki, zato je v nadaljevanju presojala, ali se dokumenti pri komisiji nahajajo in ali katerikoli deli oziroma celotni dokumenti, morebiti predstavljajo kakšno od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
V obrazložitvi k zahtevi prosilca pod točko 1. in 2. je organ navedel, da med celotno razpoložljivo dokumentacijo, s katero komisija razpolaga in je zavedena v zbirki dokumentarnega gradiva ali je del finančnega poslovanja in zavedena v sistemu MFERAC, obstaja »Nalog za sl. pot v tujino št. PN1315-08-00020« z nalogo - Sestanek s finsko policijo, za nekdanjega predsednika, katerega uradna oseba v prilogi prosilcu tudi posreduje. Drugih podatkov o obiskih s strani nekdanjega predsednika komisije ali drugih predstavnikov komisije tako pri finski ali avstrijski kriminalistični policiji ali njihovih organih pregona, ni. S strani finske ali avstrijske kriminalistične policije ali njihovih organov pregona pri komisiji obstaja zabeležka v zadevi št. 242-320/2007-1 in -2, ki se nanaša na sporočila o datumih delovnih obiskov v Sloveniji, prihoda in odhoda ter številkah letov, ki jih je na podlagi delnega dostopa organ posredoval prosilcu (prekriti so varovani osebni podatki). Pod zaporedno št. 242-320/2007-3 se nahaja zaprosilo finskega organa, ki je označeno s stopnjo tajnosti »confidential« in pod zaporedno št. 242-79/2006-4 odgovor komisije finskemu organu. Slednja dva dokumenta iz razlogov, ki so navedeni pod drugo in tretjo točko obrazložitve te odločbe, prosilcu ni dopustno posredovati, saj gre za dokumenta, katerih razkritje bi povzročilo motnje pri dejavnosti komisije in njenem delovanju, hkrati pa je odgovor povezan z vsebino kazenskega postopka, ki še ni pravnomočno zaključen in bi njegovo razkritje povzročilo škodo kazenskemu postopku, kot izhaja iz obrazložitve stališča Vrhovnega državnega tožilstva
V obrazložitvi k zahtevi prosilca pod točko 3. organ ugotavlja, da v zbirki dokumentarnega gradiva ni zavedenega dokumenta, ki bi bil v zvezi s primerom Patria, poslan na ali iz organizacije GRECO.
V obrazložitvi k zahtevi prosilca pod točko 4. in 5. organ navaja, da ugotavlja, da v rešeni zadevi št. 242-79/2006 z naslovom »Nakup oklepnih bojnih vozil« je zabeležen podatek o 85 prejetih, lastnih ali izhodnih dokumentih, ki se nanašajo tako na korespondenco z družbo Sistemska tehnika kot ostalo dokumentacijo v zvezi z aktivnostmi komisije v zadevi. Organ je v celoti omogočil dostop do dokumentov navedenih pod točko a) prve točke izreka te odločbe, vendar brez prilog v primerih, ko so priloge obstajale, saj so bile priloge zasežene s strani Policije oziroma odstopljene državnemu tožilstvu. Dostop do dokumentov pod točko b) prve točke izreka te odločbe se omogoči delno, na način kot izhaja iz izreka te odločbe. V preostalem se dostop do dokumentov zavrne v celoti, kot izhaja iz točke c) prve točke izreka te odločbe.
Organ nadalje navaja, da dokumenti z zaporedno št. 242-320/2007-1 in 242-320/2007-2 vsebujejo podatke o pošiljatelju dokumenta oziroma osebe, na katero se sporočilo nanaša, za ta podatek pa že na podlagi zakona organ nima podlage za njegovo obdelavo, zato gre za varovan osebni podatek, katerega dostop se na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne. V teh dveh dokumentih je organ navedene podatke, z uporabo instituta delnega dostopa, prekril in jih posredoval prosilcu.
Organ ugotavlja, da je komisija s številnimi dopisi, tako Policiji kot Vrhovnemu državnemu tožilstvu, odstopila v prisojno reševanje številno dokumentacijo, ki jo je obravnavala v postopku sprejema načelnega mnenja v zadevi. Zaradi navedenega je uradna oseba, na podlagi 15.a člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, z dopisom št. 0900-45/2013/3 (01013), z dne 1. 7. 2013, zaprosila Vrhovno državno tožilstvo za obrazloženo mnenje ali je dokumentacijo, ki jim jo je komisija odstopila v pristojno reševanje ali odstopila Policiji in dokumentacijo, ki je bila s strani Policije dne 24.6. 2008 zasežena, potrebno obravnavati kot izjemo od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vrhovno državno tožilstvo RS je dne 10. 7. 2013 posredovalo stališče in navedlo, da gre za dokumentacijo, ki je bila pridobljena zaradi kazenskega pregona in bi njeno razkritje lahko škodovalo izvedbi dveh kazenskih postopkov, ki sta v teku. Vrhovno državno tožilstvo RS navaja, da bi razkritje te dokumentacije osebam, ki ne sodelujejo v teh kazenskih postopkih, nedvomno škodovalo interesom kazenskih postopkov, saj le-ta še nista pravnomočno zaključena, in tajnosti postopkov, saj je del odstopljene dokumentacije označen s stopnjami tajnosti. Organ je navedel, da gre za dokumentacijo, ki je bila pridobljena ali sestavljena zaradi kazenskega postopka ali v zvezi z njim, razkritje pa bi lahko imelo škodljive posledice ne le za izvedbo kazenskega postopka (saj bi se z vsebino lahko osebe seznanile, še preden bi bile zaslišane), ampak tudi za varovanje pravic in svoboščin obdolženca v konkretnem kazenskem postopku. Zato je treba na tej podlagi dostop v celoti zavrniti za naslednje dokumente z zaporednimi št.: 242-79/2006-4, 5, 6, 7, 8, 9,11,12,16,17, 18,19, 20, 30, 31, 36, 37, 38, 39, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 53, 56, 57, 58, 59, 60, 64, 67, 69, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 82 in z 2-320/2007-3 ter z zaporedno št. 242-320/2007-4.
Nadalje organ še ugotavlja, da dokumenti, navedeni v točki c) prve točke izreka odločbe, z zaporednimi št. 242-79/2006-32, 242-79/2006-61, 242-79/2006-87, 242-79/2006-88, 242- 242-320/2007-3 in št. 242- 242-320/2007-4 sodijo med dokumente, ki jih je organ pridobil ali jih posredoval drugim organom, vendar so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Sodelovanje med Ministrstvom za finance, Uradom za preprečevanje pranja denarja in komisijo ter med Državnim pravobranilstvom in komisijo ali tujimi organi in komisijo pomeni korespondenco med dvema organoma in predstavlja izjemo notranjega delovanja oziroma dejavnosti organa. Dokumenti, ki si jih zaradi zastopanja interesa organa zmenjata so, po mnenju organa, sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Gre za strategijo dela in sodelovanja med dvema organoma, katerega bistvo je zaupni odnos. Za uspešno uveljavljanje zahtevkov, pobud in drugih dejavnosti, s katerimi komisija v prvi vrsti ščiti javni interes, torej interes vseh državljanov in prebivalcev Slovenije, je treba ščititi tudi zaupnost komunikacije med dvema organoma, zato bi razkritje dokumentacije povzročilo motnje pri delovanju in dejavnosti organa
Zoper točko c) prve točke izreka odločbe iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 30. 7. 2013 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa ter navedel, da je uporaba 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ napačna, saj bi moral organ upoštevati tudi 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa izjemo od zavrnitve dostopa po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in sicer, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Navedeni dokumenti, ki predstavljajo komunikacijo med dvema ali več državnimi organi, spadajo v delokrog opravljanja dela nosilca javne funkcije, saj so predsednik KPK, ter njegovi namestniki oziroma člani KPK nosilci javnih funkcij in kot taki tudi podpisani pod vsak dokument, ki pomeni korespondenco z ostalimi državnimi organi, ker navedene osebe KPK tudi predstavljajo nasproti drugim državnim organom. Enako velja za javne uslužbence, če so pod korespondence podpisane osebe, ki niso nosilci javnih funkcij. Navedeno pomeni, da ZDIJZ dovoljuje razkritje dokumentov, ki sodijo v delokrog oziroma dejavnost organa, če gre za dokumente, katerih avtor je nosilec javne funkcije ali pa javni uslužbenec. Prav tako je 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ napačno uporabljena, saj se po navedbah v obrazložitvi nanaša na korespondenco med KPK in ostalimi organi in predstavlja neke vrste »zaupni odnos«. Če bi šlo za občutljive informacije po pozitivnem pravu, bi bili dokumenti opremljeni z oznako stopnje tajnosti, kar pa niso (drugače bi bila zahteva zavrnjena iz drugega razloga). Korespondenca med dvema organoma se ne more šteti, kot da je sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov in da bi hkrati njeno razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Gre namreč za zunanje delovanje organa, poleg tega pa gre pred organom za že zaključene postopke v zadevi Patria, predvsem pa za že zaključene ugotovitve. Prosilec je opozoril tudi na uporabo instituta delnega dostopa. Glede zavrnitve dostopa na podlagi 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je prosilec navedel, da se v zadevi Patria vodita dva postopka, v obeh primerih je bil obtožni akt že vložen in v obeh primerih so dokazi že predstavljeni nasprotni strani, obdolženci pa že zaslišani. V obeh primerih o postopku ne odloča več tožilstvo, ki je bilo vprašano za mnenje, temveč sodišče, saj je postopek pred tožilstvom že zaključen. To je še toliko bolj izrazito v postopku, ki je bil na prvi stopnji končan, saj bo o pritožbi odločalo le še sodišče druge stopnje, tožilstvo pa se lahko pritoži le v korist obdolženim, saj je sodišče v celoti sledilo obtožnemu predlogu. Iz navedenega je jasno, da razkritje zahtevanih podatkov nikakor ne more škodovati izvedbi kazenskega pregona oziroma osumljenim ali obdolženim razkriti informacije, ki bi vplivale na potek kazenskega postopka. To tudi velja še posebej za postopek, kjer je bilo na prvi stopnji že razsojeno. Če pa dokumenti, ki jim je bil dostop iz tega razloga zavrnjen, niso del sodnega spisa (enega ali drugega postopka), potem pa organ (oziroma Vrhovno državno tožilstvo RS v svojem mnenju) neutemeljeno zatrjuje, da naj bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi kazenskega pregona. V tem delu in v delu, kjer se navaja, da je del dokumentacije označen s stopnjami tajnosti, je odločba premalo obrazložena in je ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, kateri dokumenti so označeni s stopnjami tajnosti, kateri dokumenti so sploh v sodnih spisih in če niso v sodnih spisih, zakaj bi to ogrozilo kazenski pregon.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 13. 8. 2013, št. 0900-45/2013/7 (01013), s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz pritožbe je prosilec v njej izrecno izpodbijal le tisti del izpodbijane odločbe, v katerem mu je organ zavrnil dostop do informacij navedenih pod točko c) prve točke izreka odločbe, kar pomeni, da so predmet presoje Pooblaščenca zgolj navedene informacije, v preostalem delu pa je odločba organa postala dokončna in pravnomočna.
Glede na dejstvo, da ni dvoma, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da sodijo v njegovo delovno področje, se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, ali pa so podane izjeme iz 3., 6. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katere se je skliceval organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec je vpogledal v informacije, za katere je organ zatrjeval, da sodijo med izjemo od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za dokumente z zaporednimi št.: 242-79/2006-4, 5, 6, 7, 8, 9,11,12,16,17, 18,19, 20, 30, 31, 36, 37, 38, 39, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 53, 56, 57, 58, 59, 60, 64, 67, 69, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 82 in z 2-320/2007-3 ter z zaporedno št. 242-320/2007-4.
Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Izjema določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj. Ob tem mora organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojen organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča, v skladu s 15.a členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba). Organ je pravilno pridobil mnenje Vrhovnega državnega tožilstva RS, ki je v odgovoru navedel, da je bila ta dokumentacija pridobljena zaradi kazenskega pregona in bi njeno razkritje lahko škodovalo izvedbi dveh kazenskih postopkov, ki sta v teku.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretni zadevi kazenski postopek še v teku, kar pomeni, da je izpolnjen prvi kriterij za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede vprašanja, ali bi z razkritjem informacij, ki jih zahteva prosilec, nastala škoda za izvedbo postopka, Pooblaščenec nima utemeljenega razloga, da ne bi sledil pojasnilu oziroma mnenju Vrhovnega državnega tožilstva RS, saj dokler postopki niso pravnomočno končani, ni mogoče določiti, kateri del zahtevanih informacij je oziroma ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek. Ker Pooblaščenec ne vidi razlogov, da ne bi sledil pojasnilu oziroma mnenju Vrhovnega državnega tožilstva RS, pritrjuje navedbam, da bi razkritje škodovalo izvedbi postopkov.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je bila odločitev organa pravilna, saj sta v konkretnem primeru izpolnjena oba pogoja, ki se zahtevata za obstoj izjeme po 6. točki 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec je nadalje vpogledal v dokumente št. 242-79/2006-32, 242-79/2006-61, 242-79/2006-87, 242-79/2006-88, 242-79/2006-91, 242-79/2006-92, do katerih je organ zavrnil dostop zaradi izjeme iz 11. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pooblaščenec se načeloma strinja s prosilcem, da se na zatrjevano izjemo ni mogoče sklicevati takrat, kadar gre za dokumente, ki predstavljajo komunikacijo z drugimi organi, kar je tipičen primer zunanjega delovanja organa. Z navedeno izjemo se namreč varuje »notranje razmišljanje organa«, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da zgolj zato, ker je bil določen dokument posredovan drugemu organu, to ni nujno razlog, da ga ne moremo vključiti v navedeno izjemo, saj je treba informacije presojati tudi z vidika vsebine in namena komunikacije. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pri uresničevanju svojih zakonskih nalog na področjih preprečevanja in omejevanja korupcije, nasprotja interesov, krepitve integritete in transparentnosti javnega sektorja ter pravne države, nedvomno vezan tudi na sodelovanje z državnimi nadzornimi organi ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, ki poteka v skladu z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi. Poslovnik organa v 16. členu določa, da se posebne oblike sodelovanja (na primer izmenjava podatkov, informacij in dokumentov, dostopanje do zbirk osebnih in drugih podatkov, skupna usposabljanja in izpopolnjevanja, obdobni sestanki in podobno) lahko opredelijo s sporazumi ali drugimi oblikami urejanja sodelovanja med državnimi organi ter drugimi subjekti javnega in zasebnega sektorja. Organ je pri tem dolžan še posebej paziti, da s podajanjem informacij splošni in strokovni javnosti ter medijem ne ogrozi interesa postopkov komisije ter interesov predkazenskega, kazenskega in postopkov iz pristojnosti drugih organov (15. člen Poslovnika organa). Glede na pristojnosti in naloge organa lahko v določenih primerih med izjemo iz 11. točke 1. dostavka 6. člena ZDIJZ vključimo tudi dokumente, ki so bili posredovani drugemu organu ali od njih pridobljeni. Pooblaščenec je ocenil, da so bili dokumenta z oznako 242-79/2006-32, 242-79/2006-61, 242-79/2006-87, 242-79/2006-88, sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov. Gre namreč za informacije, ki izkazujejo, na kakšen način organ ugotavlja kršitve, kako pridobljene informacije povezuje oziroma kako organ razmišlja, pred sprejetjem odločitve, ki se izrazi v mnenju, stališču in drugi odločitvi s katerimi organ deluje navzven do organov in javnosti. Pri presoji utemeljenosti obstoja navedene izjeme pa je treba opraviti še test škode – ali bi razkritje teh dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. V izpodbijani odločbi je organ opozoril na specifičnost svojega postopka, ki temelji na zaupnem odnosu med organi, saj je za delovanje organa nujno potrebno, da razpolaga z informacijami, na podlagi katerih lahko sprejema ukrepe in metode za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov. Vsebina dokumentov, ki jih zahteva prosilec, namreč ne predstavlja dejstev v smislu delovanja same institucije, ampak jih organ preučuje zaradi suma korupcije. Z razkritjem dokumentov, bi se tako razkrila metoda in strategija dela, na kakšen način, katere informacije in od koga se informacije.pridobivajo. Če bi se postavili na stališče, da so tako pridobljene informacije v celoti prosto dostopne, potem bi praktično onemogočili nadalnje delo organa. Organ je namreč pri uresničevanje svojih pristojnosti odvisen od informacij, ki jih pridobi od drugih organov ali oseb, ki so z zadevo kakorkoli povezani. Če bi se slednji zavedali, da bo vse prosto dostopno, potem ne bi posredovali vseh odgovorov oz. navedli vseh dejstev v takšni obliki in na takšen način, da bi lahko organ ugotavljal kršitve. Glede na navedeno, bi po prepričanju Pooblaščenca, razkritje vsebine navedenih dokumentov, povzročilo motnje v delovanju institucije organa, saj bi poseglo v samo bistvo postopka, ki izhaja iz načela zaupnosti, zaradi česar bi bil ogrožen smisel in pomen delovanja organa.
Pooblaščenec ob tem dodaja, da so omenjeni dokumenti označeni tudi s stopnjo tajnosti interno in zaupno, kar sicer sodi k presoji izjeme iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar pa Pooblaščenec obstoja omenjene izjeme ni preizkušal, saj že obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omeji dostop do zahtevanih informacij, zato nadaljnja argumentacija ni potrebna.
Glede dokumentov št. 242-79/2006-91, 242-79/2006-92, ki predstavljata komunikacijo med Državnim pravobranilstvom in organom, pa Pooblaščenec ugotavlja, da ne razkrivata vsebine, ki bi izkazovala notranje razmišljanje organa. Dejstvo, da organ sodeluje z drugimi organi, ni skrivnost, prav tako vsebina informacij konkretnih dokumentov ne razkriva strategije dela oziroma podatkov, ki bi lahko ogrozili interese postopkov komisije ter interesov postopkov iz pristojnosti drugih organov. Pooblaščenec zato ugotavlja, da v konkretnem primeru zahtevani informaciji ne predstavljata izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je obravnavana dokumenta presojal tudi z vidika varstva osebnih podatkov in s tem obstoja izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se v dokumentih nahajajo imena in priimki posameznikov, ki so skupaj z drugimi informacijami določljivi. Glede posameznikov, ki so navedeni skupaj s funkcijo, ki jo opravljajo kot javni funkcionarji oziroma javni uslužbenci, ne gre za varovane osebne podatke. Ti osebni podatki so na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni. Ostali posamezniki, ki so v dokumentu št. 242-79/2006-91 navedeni pri »zveza« in v tretji in četrti vrstici prvega odstavka, ter v dokumentu št. 242-79/2006-92 navedeni pri »zadeva«, ter elektronski naslov javnega uslužbenca, pa sodijo med varovane osebne podatke, saj ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili osebni podatki teh oseb javno dostopni. Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec je po pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da je delni dostop mogoč, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Glede navedb prosilca, da bi moral organ obstoj zatrjevane izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ preizkušati še z vidika 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, če gre za dokumente, katerih avtor je nosilec javne funkcije ali javni uslužbenec, pa Pooblaščenec poudarja, da je treba presojati informacije po sami vsebini, saj zgolj zato, ker je dokument podpisan s strani javnih uslužbencev, to ne pomeni, da je izjema presežena. Tako široka razlaga omenjene določbe bi praktično pomenila razvrednotenje izjem, saj v javnem sektorju skoraj da ni dokumenta, ki ga ne bi podpisal javni uslužbenec ali funkcionar.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan posredovati fotokopije dokumentov, na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu, (v katerem je ugotovil, da so podane izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe). Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka