Prosilec - Državni izpitni center
+ -Številka: 090-177/2013/7
Kategorije: Ali dokument obstaja, Notranje delovanje organa
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala računalniško kodo, ki deluje v programskem okolju R in številke, ki so podlaga za izris grafov o dosežkih šol pri nacionalnem preverjanju znanja v šolskem letu 2010/2011 pri slovenščini in angleščini. Če številk ni mogoče izločiti iz baze podatkov, zahteva celotno bazo. Pooblaščenec je ugotovil, da organ z informacijami, ki jih zahteva prosilka, razpolaga v materializirani obliki v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj jih je zmožen priklicati iz svoje računalniške baze podatkov. Prav tako organ razpolaga z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem za priklic zahtevanih informacij. Vse navedeno potrjuje tudi sodba Upravnega sodišča RS št. I U 44/2013-14 z dne 16. 10. 2013. Pooblaščene je pritožbi prosilke v tem delu ugodil in organu naložil posredovanje informacij. Zavrnil pa pritožbo, ki se nanaša na računalniško kodo, saj je podana izjema notranjega delovanja organa.
ODLOČBA:
Številka: 090-177/2013/7
Datum: 18. 11. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….. (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Državnega izpitnega centra, Kajuhova ulica 32 U, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2013 z dne 16. 7. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe Državnega izpitnega centra, št. 090-1/2013 z dne 16. 7. 2013 odpravi v delu, ki se nanaša na številke, ki so podlaga za izris grafov na straneh 72, 77 in 133 Letnega poročila o izvedbi NPZ v šolskem letu 2010/2011 ter se odloči:
Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati podatke o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja v šolskem letu 2010/2011 po posameznem učencu/učenki pri slovenščini in angleščini po šolah, na način, da identiteta učenca/učenke ni razkrita.
2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 26. 6. 2013 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala dvoje:
- računalniško kodo, ki deluje v programskem okolju R in jo je organ Pooblaščencu posredoval v okviru reševanja zadeve Pooblaščenca št. 090-71/2013 in
- bazo podatkov, v kateri so številke, ki so podlaga za grafe; če ni mogoče izločiti le nekaterih številk, prosi, da se ji pošlje celotna baza podatkov (celotno za leti 2010 in 2011).
Če navedene računalniške kode in baze podatkov organ več nima, zahteva računalniško kodo in bazo podatkov, ki je služila za zadnje letno poročilo organa. Zahtevane informacije se naj prosilki posredujejo po elektronski pošti, če pa so datoteke prevelike, pa na disku (CD ali DVD).
Organ je dne 16. 7. 2013 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilke zavrnil. Organ je navedel, da računalniška koda predstavlja zgolj sredstvo do informacij, ki niso javnega značaja, saj ne obstajajo v materializirani obliki. Prav tako je računalniška koda avtorsko delo in predstavlja poslovno skrivnost. Glede podatkovne baze je organ navedel, da predstavlja osebne podatke v individualizirani in neanonimizirani obliki in je kot taka neprenosljiva. Organ je še navedel, da bi se z dostopom do zahtevanih informacij poseglo v notranje delovanje organa, ki se šteje za poslovno skrivnost, prost dostop do baze podatkov pa bi pomenil kršitev varstva osebnih podatkov kandidatov.
Zoper odločbo organa je prosilka pravočasno vložila pritožbo in navedla, da se ne strinja z obrazložitvijo organa, da računalniška koda ni dokument ali dosje ali drugo dokumentarno gradivo v materializirani obliki, kar pomeni, da ni informacija javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Prosilka namreč meni, da je tudi računalniška koda informacija javnega značaja, ko se uporabi v programskem okolju R, ki je brezplačno dostopno na spletu. Prav tako računalniška koda, ki izriše graf, ki prikazuje rezultate mature, ne more biti poslovna skrivnost in avtorsko delo državnega organa. Državni organi ne morejo izrisovati grafov, nato pa podatkov, iz katerih so nastali grafi, skrivati s pojasnilom, da so avtorsko delo in poslovna skrivnost. Glede zavrnitve dostopa do baze podatkov iz razloga varstva osebnih podatkov prosilka meni, da je ta nezakonita, saj bi zavezanec moral v bazi podatkov varovane osebne podatke prikriti in bazo podatkov brez varovanih osebnih podatkov posredovati prosilcu. Prosilka se prav tako ne strinja z navedbo organa, da je Pooblaščenec z odločbo št. 090-71/2013/4 potrdil, da zahtevana informacija ni informacija javnega značaja. Namreč nikjer v omenjeni odločbi ni navedeno, da baza podatkov in računalniška koda nista informacija javnega značaja. Prosilka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in organu naloži, da posreduje zahtevane informacije.
Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP dne 13. 8. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je dne 10. 9. 2013 organu poslal poziv, naj mu pošlje dokumente, ki so predmet tega pritožbenega postopka ter dodatna pojasnila.
Pooblaščenec je dne 20. 9. 2013 prejel dopis organa, v katerem je organ Pooblaščencu posredoval računalniško kodo, ki deluje v programskem okolju R, ki je matematično-statistično okolje za obdelavo in analizo podatkov in je podlaga za pripravo predmetnih grafov iz letnih poročil ter podal dodatna pojasnila.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 14. 10. 2013 in 12. 11. 2013 opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP, na katerem lahko Pooblaščenec sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na zahtevo in pritožbo prosilca.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz zahteve prosilke izhaja, da v prvi vrsti želi računalniško kodo, ki deluje v programskem okolju R in številke iz baze podatkov, ki so podlaga za grafe, prikazane na straneh 72, 77 in 133 Letnega poročila o izvedbi NPZ v šolskem letu 2010/2011. Šele če teh številk ni mogoče izločiti, želi celotno bazo podatkov. Navedeno izhaja iz odločbe Pooblaščenca št. 090-71/2013/4 z dne 24. 6. 2013, na katero se sklicuje prosilka. Glede na navedeno bo Pooblaščenec najprej preverjal, ali organ lahko iz baze podatkov izloči številke, ki so podlaga za izris grafov na straneh 72, 77 in 133 Letnega poročila o izvedbi NPZ v šolskem letu 2010/2011. Če to ne bo možno, bo presojal celotno bazo podatkov NPZ za šolsko leto 2010/2011 z vidika izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Hkrati je predmet pritožbe in tega postopka tudi računalniška koda, ki deluje v programskem okolju R.
1. Obrazložitev glede dostopa do nekaterih številk iz baze podatkov oz. do celotne baze podatkov
Pooblaščenec je vpogledal v letno poročilo o izvedbi NPZ v šolskem letu 2010/2011 na spletni strani organa http://www.ric.si/preverjanje_znanja/statisticni_podatki/2006070512031607/ in ugotovil, da grafi na straneh 72, 77 in 133 izkazujejo povprečne dosežke šol na NPZ pri predmetu slovenščina in angleščina. Iz samih grafov in spremnega besedila ni mogoče pridobiti številk, ki jih želi prosilka. Prosilka namreč želi podatke, ki jih vsebujejo grafični prikazi, torej številke. Organ v izpodbijani odločbi navaja, da zahtevani podatki ne obstajajo v obliki dokumenta, organi pa niso dolžni ustvariti novega dokumenta.
Dokumenta, iz katerega izhajajo zahtevani podatki, organ ob odstopu pritožbe ni priložil, zato je Pooblaščenec dne 14. 10. 2013 in nato še dne 12. 11. 2013 pri organu opravil ogled in camera. Na ogledu je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga z bazo podatkov za šolsko leto 2010/2011. Nadalje je ugotovil, da gre za evidenco učencev, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja (v nadaljevanju evidenca) in ki vsebuje podatke (številke), ki so podlaga za izris grafov. Organ omenjeno bazo podatkov vodi na podlagi Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/1996 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZOsn).
ZOsn natančno določa, kateri podatki se vodijo v evidenci, ki je predmet tega pritožbenega postopka. Tako iz desetega odstavka 95. člena ZOsn izhaja, da evidenca učencev, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja, ki jo vodi Državni izpitni center, vsebuje:
- ime in priimek učenca ter EMŠO, spol, datum, kraj in državo rojstva,
- ime osnovne šole oziroma podružnice, na kateri učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja, izobraževalni program ter razred in oddelek,
- šolsko leto, v katerem učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja,
- seznam predmetov, iz katerih učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja,
- podatke iz odločbe o usmeritvi učenca s posebnimi potrebami o vrsti in stopnji primanjkljajev, ovir oziroma motenj, ki so potrebni za prilagojeno opravljanje nacionalnega preverjanja znanja,
- zaključne ocene učenca pri posameznih predmetih v 6. in 9. razredu, pri predmetih tehnika in tehnologija ter domovinska in državljanska kultura in etika pa zaključni oceni iz 8. razreda,
- dosežke učenca na nacionalnem preverjanju znanja.
Pooblaščenec je vpogledal v evidenco in preveril, ali je možno iz evidence priklicati podatke, ki so podlaga za izris grafov na straneh 72, 77 in 133 Letnega poročila o izvedbi NPZ v šolskem letu 2010/2011. Kot že omenjeno, grafi izkazujejo povprečne dosežke šol na NPZ pri predmetu slovenščina in angleščina, kar pomeni, da prosilka želi številke, iz katerih lahko sama izračuna povprečne dosežke šol. Torej bi bilo treba iz evidence izluščiti naslednje podatke: dosežke pri predmetu slovenščina in angleščina po posameznem učencu z navedbo šole.
Pooblaščenec je vpogledal v evidenco in ugotovil, da je sestavljena iz več tabel in šifrantov, povezovalni znak med tabelami pa je EMŠO. Po tabelah so osebni podatki učencev iz desetega odstavka 95. člena ZOsn. Na ogledu je Pooblaščenec kot prvo ugotovil, da evidenca ne vsebuje podatka o povprečjih šol pri predmetu slovenščina in angleščina. Nadalje je preverjal, ali je možno iz baze podatkov izločiti le številke, ki so osnova za grafe. Organ je povedal, da z zahtevanimi podatki v enem dokumentu ne razpolaga, ker tega za svoje delo ne potrebuje, da pa je iz evidence možno izločiti tudi samo podatke, ki so osnova za grafe. Pri tem bi organ za priklic teh podatkov potreboval razpoložljivo kodo (ukaz). Tako dobljeni podatki bi še vedno predstavljali osebne podatke.
Pooblaščenec, na podlagi vpogleda v evidenco in navedb organa, ugotavlja, da bi organ iz tabel evidence s pomočjo povezovalnega znaka EMŠO, z računalniško operacijo lahko priklical podatke o dosežkih po posameznem učencu/učenki pri slovenščini po šolah ter podatke o dosežkih po posameznem učencu/učenki pri angleščini po šolah, na način, da identiteta učenca/učenke ni razkrita. Slednje lahko organ omogoči z anonimizacijo EMŠO številke.
Ker organ meni, da takšen priklic informacij že predstavlja nov dokument, ki pa ga organ ni dolžan ustvariti, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal takšen priklic podatkov z vidika definicije informacije javnega značaja. Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
V duhu namena zakona, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, je torej pri dokumentih ali podatkih, ki se nahajajo v informacijskih bazah organa, potreben relativiziran pristop. V praksi se je tako izoblikovalo stališče, da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v računalniških bazah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta.
Pooblaščenec se zaveda, da je v določenih primerih za priklic podatkov iz računalniške baze lahko potreben določen čas. Vendar je pri tem treba upoštevati, da mora organ narediti vse, kar je razumno mogoče pričakovati od njega, da zadosti zahtevam za dostop do informacij javnega značaja. Organi so po ZDIJZ dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem, da je takšen priklic informacij mogoč. Pri tem ni pomembno, ali organi z zahtevanimi podatki že razpolagajo v obliki datoteke, pač pa je pomembno, ali informacijo lahko prikličejo iz svojega informacijskega sistema. Takšen priklic informacij pa ne pomeni nastanka novega dokumenta.
Pooblaščenec v konkretnem primeru ne dvomi, da organ z informacijami, ki jih zahteva prosilka, razpolaga v materializirani obliki v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj jih je zmožen priklicati iz svoje računalniške baze podatkov. Prav tako organ razpolaga z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem za priklic zahtevanih informacij. Vse navedeno potrjuje tudi sodba Upravnega sodišča RS št. I U 44/2013-14 z dne 16. 10. 2013, s katero je sodišče zavrnilo tožbo organa in potrdila odločbo Pooblaščenca št. 090-214/2012/4 z dne 5. 12. 2012, da mora organ prosilcu iz baze podatkov vseh osnovnih šol, ki jo vodi, posredovati podatke o povprečnih dosežkih učencev in učenk pri nacionalnem preverjanju znanja v šolskem letu 2010/2011 na preizkusu znanja iz angleščine in slovenščine, poimensko po šolah, za vse šole. Pooblaščenec je ugotovil, da je šlo v omenjeni zadevi za podobno, če ne enako dejansko stanje, saj so bili predmet zahteve prosilca podatki o povprečnih dosežkih učencev in učenk na preizkusu znanja angleščine in slovenščine po šolah, na podlagi katerih so narejeni grafični prikazi na straneh 72, 77 in 133 Letnega poročila o izvedbi NPZ v šolskem letu 2010/2011. Organ v omenjeni zadevi sploh ni zanikal obstoja zahtevanih informacij oz. zatrjeval, da priklic informacij ni mogoč ali da to že predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Torej, ker lahko organ iz evidence prikliče podatke o povprečnih dosežkih učencev in učenk pri nacionalnem preverjanju znanja v šolskem letu 2010/2011 na preizkusu znanja iz angleščine in slovenščine, po šolah, kar potrjuje tudi omenjena sodba upravnega sodišča, ni dvoma, da lahko iz evidence prikliče tudi številke, ki so podlaga za izris grafov na straneh 72, 77 in 133 Letnega poročila o izvedbi NPZ v šolskem letu 2010/2011. Kajti na podlagi zahteve prosilke, ki je predmet tega pritožbenega postopka, je organ dolžan prosilki posredovati celo manj kot na podlagi prej navedene sodbe upravnega sodišča. Na podlagi sodbe je organ dolžan prosilcu posredovati podatke o povprečnih dosežkih, kar dejansko pomeni en korak naprej od podatkov, ki so predmet tega pritožbenega postopka. Kot že navedeno, pa takšen priklic podatkov tudi ne predstavlja ustvarjanja novega dokumenta.
Na podlagi navedb in izjav organa ter ugotovitev na ogledu je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo in izpolnjujejo vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke v tem delu ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je Pooblaščenec odločbo organa v delu, ki se nanaša na številke, ki so podlaga za izris grafov na straneh 72, 77 in 133 Letnega poročila o izvedbi NPZ v šolskem letu 2010/2011, delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je prosilki dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe.
Ker je iz evidence mogoče priklicati samo podatke, ki so podlaga za izris grafov, se Pooblaščenec ni spuščal v presojo prostega dostopa celotne baze, saj je prosilka le-to zahtevala šele v primeru, da priklic podatkov, ki so podlaga za izris grafov, ne bi bil mogoč.
2. Obrazložitev glede dostopa do računalniške kode, ki deluje v programskem okolju R
Organ je dne 19. 9. 2013 in na ogledu in camera pojasnil, da računalniška koda deluje v programskem okolju R, ki je matematično-statistično okolje za obdelavo in analizo podatkov. Program je brezplačen in dostopen vsem na www.r-project.org. Zahtevano kodo je mogoče v programskem okolju R preprosto pognati. Ob nameščenih ODBC gonilnikih, dostopu do podatkovne baze organa (RDBMS – MS SQL Server 2008) in ustreznih varnostnih pravicah se na trdi disk računalnika izriše slikovna datoteka tipa PNG, ki se vstavi neposredno v letno poročilo o izvedbi NPZ. Računalniška koda je ključ do izrisa slikovnih datotek tipa PNG. Z njo lahko uporabnik pridobi vpogled v strukturo baze podatkov organa. Sicer sama koda ne vsebuje nobenih podatkov iz baz, je kakor »pin številka sefa«, z njo imaš dostop do vseh podatkov, ki se nahajajo v »sefu«. Organ je še navedel, da tako kot vsak računalniški program, je tudi računalniška koda avtorsko delo.
Organ se je pri zavrnitvi računalniške kode skliceval na izjemo notranjega delovanja organa. Skladno z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Pooblaščenec je ugotovil, da organ računalniško kodo pripravi za namen izrisa grafov za letno poročilo. Računalniška koda je v osnovi enaka za vsako leto priprave letnega poročila, spreminjajo se le določeni parametri. Kot že navedeno, je organ računalniško kodo izdelal zaradi notranjih potreb, natančneje zaradi izrisa grafov za potrebe izdelave letnega poročila. S pomočjo računalniške kode je delo organa hitrejše, kakovostnejše in preglednejše. Računalniška koda je namenjena izključno uslužbencem oz. samo določenemu krogu uslužbencev organa. Zahtevana koda ni namenjena zunanjemu krogu oseb, pač pa je namenjena internemu delovanju organa. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa. Že sam obstoj računalniške kode, kot tudi koda sama, razkrivata delo organa.
Za obstoj izjeme notranjega delovanja je potrebno, da je izpolnjen tudi drugi pogoj, t.j. da bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pri uporabi izjeme notranjega delovanja organa je potrebna posebna previdnost, saj se neredko zgodi, da organi zahtevanih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jim škodovale pri ugledu ali pa bi celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Besedo "motnje" je treba razlagati v smislu, da bi razkritje podatka pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. Tudi po stališču Upravnega sodišča RS je treba to izjemo razlagati restriktivno, kar pomeni, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«, ne pa zgolj »verjetnost« (sodba št. I U 1176/2010-12).
Na ogledu je organ pojasnil, da se iz kode da razbrati relacijska struktura evidence, iz katere lahko poznavalec izlušči podatke o vsebini in pomenu polj v posamezni tabeli. S samo računalniško kodo si prosilka verjetno ne bi mogla nič pomagati, vendar je to le domneva, medtem ko razkritje računalniške kode za organ nedvomno predstavlja varnostno tveganje. Pooblaščenec je vpogledal v računalniško kodo in ugotovil, da že na prvi pogled predstavlja zapis računalniških ukazov. Gre za tekstovno datoteko z ukazi za izris grafov iz podatkov iz baze podatkov. Koda vsebuje imena polj v posamezni tabeli baze podatkov, kot so šola, dijak, EMŠO, mesto, izpitni rok, program, spol, točke, predmet, opombe,… Pooblaščenec je ugotovil, da koda neposredno ne razkriva samih osebnih podatkov v evidenci, temveč nabor osebnih podatkov in relacijo, urejenost osebnih podatkov v evidenci. Računalniška koda je ključ do osebnih podatkov iz evidence, ki so podlaga za izris grafov. Z razkritjem računalniške kode bi resno ogrozili učinkovito delo organa ter zaupanje v resno in zanesljivo delo organa, kot upravljavca zbirk osebnih podatkov. Torej, razkritje računalniške kode bi resno ogrozilo tudi varnost varovanih osebnih podatkov v evidenci učencev, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja. Na podlagi navedb organa, vpogleda v računalniško kodo in ugotovitev na ogledu, je Pooblaščenec ugotovil, da je glede računalniške kode podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec se ni opredelil glede navedb organa in proti argumentov prosilke, ki se nanašajo na računalniško kodo kot avtorsko delo, saj je ugotovil, da je glede računalniške kode podana izjema po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki onemogoča prost dostop računalniške kode.
Upoštevaje zgornje argumente je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v tem delu pravilno odločil, da je odločba prvostopenskega organa v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka