Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-175/2013/2
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka
POVZETEK: Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije, ki jo organ vodi o njem. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem za izjemo iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se v konkretnem primeru vodi predkazenski postopek. Prosilec je zoper zavrnilo odločbo podal pritožbo, v kateri navaja, da želi izključno konkretni dokument in ne celotne dokumentacije, prav tako se ne strinja z odločitvijo organa, da gre za izjemo iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da gre za dokument, ki izhaja iz predkazenskega postopka, razkritje katerega bi lahko organu povzročilo nepopravljivo škodo. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-175/2013/2
Datum: 16. 9. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-61/2013/8 z dne 9. 7. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve - Policije, št. 090-61/2013/8 z dne 9. 7. 2013 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 19. 6. 2013 naslovil zahtevo za posredovanje fotokopije dokumentacije, ki se zbira v zvezi z njim. Dodatno prosilec navaja, da je bil dne 11. 6. 2013 na PP Grosuplje zaslišan v zvezi z ukradenim prenosnim računalnikom na Inšpektoratu RS za kmetijstvo in okolje.
Organ je dne 20. 6. 2013, z dopisom št. 090-61/2013/2, na pristojne osebe pri organu (PP Ljubljana Bežigrad in PP Grosuplje) posredoval zaprosilo za posredovanje zahtevanih dokumentov.
Dne 27. 6. 2013 je organ s strani PP Ljubljana Bežigrad prejel odgovor št. 2210-1702/13/4, iz katerega izhaja, da je predmet zahteve dokumentacija, ki se nanaša na prijavo zoper prosilca samega, zato so mnenja, da se zahtevani dokumenti prosilcu ne posredujejo, saj gre za podatke oz. okoliščine, ki so pomembne za predkazenski postopek. Dodatno je še pojasnjeno, da bo imel prosilec, na podlagi 128. člena ZKP, pravico do vpogleda in prepisa spisa šele, ko bo zadeva na državnem tožilstvu. Dopisu so priloženi tudi vsi dokumenti, ki so predmet zahteve, in sicer:
- Zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oz. predloga za pregon št. 3E691-63 (2210-1702/2013) z dne 10. 5. 2013;
- Uradni zaznamek o zbranih obvestilih št. 2210-1702/2013 (3E691-63) z dne 10. 5. 2013;
- Uradni zaznamek o zbranih obvestilih št. 3E691-26 z dne 23. 5. 2013;
- Uradni zaznamek o zbranih obvestilih št. 2210-1702/2013 (3E691-63) z dne 10. 5. 2013;
- Uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja št. 2210-1702/2013 (3E691-63) z dne 10. 5. 2013-09-03;
- Zapisnik o prevzemu računalniške opreme z dne 4. 4. 2013;
- Račun št. D13-03570 oz. št. kupca 071479 z dne 3. 4. 2013.
S strani PP Grosuplje pa je organ dne 2. 7. 2013, preko elektronske pošte, prejel naslednjo dokumentacijo:
- Zaprosilo PP Ljubljana Bežigrad št. 2210-1702/2013/2 (3e691-26) z dne 6. 6. 2013;
- Spremni dopis PP Grosuplje št. 0212-231/2013/2 (3E698-10) z dne 13. 6. 2013, s prilogo.
Organ je o zahtevi prosilca nato odločil z odločbo št. 090-61/2013/8 z dne 9. 7. 2013, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ v izpodbijani odločbi pojasnjuje, da je z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da se dokumenti nanašajo na predkazenski postopek, ki ga vodi PP Ljubljana Bežigrad. V okviru predkazenskega postopka je bilo PP Grosuplje zaprošeno, da s prosilcem opravi razgovor ali zaslišanje osumljenca in skuša razjasniti okoliščine kaznivega dejanja ter zaseže prenosni računalnik. Glede na to, da je konkretni predkazenski postopek še v teku, in se na podlagi 148. člena ZKP še vedno zbirajo obvestila, je torej prvi pogoj za obstoj navedene izjeme po mnenju organa izpolnjen. Glede izpolnitve drugega pogoja, torej da mora z razkritjem dokumentacije nastati škoda, pa organ pojasnjuje, da v konkretnem primeru ni mogoče določiti, kateri deli zahtevane dokumentacije so oz. niso pomembni za nadaljnji kazenski postopek. Določen dokument je v fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, v tej fazi postopka še zbirajo. Med drugim iz dokumentov izhaja, katere osebe so posredovale informacije v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem. Na izvedbo postopka bi tako lahko bistveno vplivalo razkritje subjektov, pri katerih so se zbirala obvestila. Z razkritjem teh podatkov bi lahko prišlo do razkritja vsebine zbranih obvestil v smislu uporabnosti dokazovanja posameznih sumov kaznivih dejanj in načrtovanja aktivnosti policije v predkazenskem postopku, pa tudi do morebitnega vplivanja na osebe – priče, ki so dale pomembna obvestila ali do uničenja sledov kaznivega dejanja. Prav tako bi se lahko v dokumentih omenjene osebe na podlagi vsebine dokumentov pripravile na prihodnje zaslišanje oz. bi lahko zgolj zaradi seznanitve z vsebino samih dokumentov v nadaljnjem postopku (bodisi namerno ali nenamerno) izpovedovale drugače. S tem bi za izvedbo postopka lahko nastala nepopravljiva škoda.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 29. 7. 2013 vložil pritožbo, v katerem navaja, da bi želel pridobiti le zaprosilo PP Ljubljana Bežigrad št. 2210-1702/2013/2 (6E691-26) z dne 6. 6. 2013 in ne celotne dokumentacije. Prosilec prav tako podaja nestrinjanje v zvezi s sklicevanjem organa na izjemo iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pritožba je bila poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, zato jo je z dopisom št. 092-142/2013/2 z dne 31. 7. 2013 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Pooblaščenec je dne 12. 8. 2013 prejel dopis organa št. 090-61/2013/10 z dne 8. 8. 2013, s katerim je Pooblaščencu, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu je organ predložil tudi vso dokumentacijo, ki se nanaša na konkretni predkazenski postopek.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede na to, da je prosilec v pritožbi zoper odločbo navedel, da želi le zaprosilo PP Ljubljana Bežigrad št. 2210-1702/2013/2 (6E691-26) z dne 6. 6. 2013, bo Pooblaščenec v pritožbenem postopku presojal le predmetni dokument.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokument obstaja v materializirani obliki in da organ z njim razpolaga, saj ga je posredoval Pooblaščencu.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil, s sklicevanje na izjemo iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer je presojal celotno dokumentacijo predkazenskega postopka, med katero sodi tudi zaprosilo PP Ljubljana Bežigrad št. 2210-1702/2013/2 (6E691-26) z dne 6. 6. 2013, ki je predmet pritožbenega postopka, zato bo Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali ta izjema obstaja tudi za sam dokument št. 2210-1702/2013/2 (6E691-26) z dne 6. 6. 2013.
V konkretnem primeru je najprej treba pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/07-UPB4, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB5, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDT) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen opisane izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona.
6. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in sicer:
- da je postopek še v teku (v konkretnem primeru je postopek v fazi predkazenskega postopka) in
- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.
Drugi pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oz., da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi predkazenskega postopka. Ogrozitev pa mora vsakokrat biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oz., če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.
Pri odločanju o obstoju obravnavane izjeme je potrebno upoštevati tudi 15. a člena Uredbe, ki določa, da mora organ, ki prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. To pomeni, da je obvezna osnova za izvajanje škodnega testa mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka. Predkazenski in kazenski postopek sta namreč posebna postopka z natančno definiranimi pravili ravnanja in z natančno opredeljenimi subjekti, ki so pristojni za odločanje o vprašanjih, ki se obravnavajo v teh postopkih. Veljavna pravna ureditev (že omenjeni 15. a člen Uredbe) zato sledi dejstvu, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek izvaja. Kadar ta organ oceni, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka, imata tako prvostopenjski organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, kakor tudi Pooblaščenec v pritožbenem postopku malo manevrskega prostora za drugačno odločitev. Pooblaščenec pa v vsakem konkretnem primeru mnenje organa, ki odloča v (pred)kazenskem postopku, presoja še z vidika vsebine dokumentov, ki so predmet zahteve po ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v postopku na prvi stopnji pridobil mnenje PP Ljubljana Bežigrad, ki v konkretnem primeru vodi predkazenski postopek. Ta je v dopisu z dne 27. 6. 2013 ocenila, da bi razkritje predmetne dokumentacije v tej fazi postopka lahko škodovalo nadaljnji izvedbi postopka.
Pooblaščenec mora v postopku po ZDIJZ presoditi, ali je dokument, ki ga prosilec zahteva, lahko dostopen širši javnosti, t.j. ali predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, in ne presoja, ali je dokument lahko dostopen konkretnemu prosilcu.
Zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa 1. odstavek 8. člena ZUP in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je Pooblaščenec v nadaljevanju sam izvedel t.i. škodni test, kot ga predvideva 6. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Konkretni postopek kazenskega pregona se, kot že ugotovljeno, trenutno nahaja v fazi predkazenskega postopka, ki je načeloma namenjen temu, da se pridobi podatke, na podlagi katerih se odloči, ali se bo sprožilo nadaljnje postopke. Dokument, ki ga zahteva prosilec, bo tožilstvu posredovan v postopku predkazenskega postopka in bo, skupaj z drugimi zbranimi podatki, tožilstvu služil kot podlaga za odločitev, ali bodo predkazenskemu postopku sledile tudi nadaljnje faze kazenskega pregona, v katerih bodo verjetno, na podlagi ugotovitev in zbranih podatkov iz predkazenskega postopka, postopoma izvedeni tudi nadaljnji dokazi kot npr. pregled listinske dokumentacije, zaslišanje prič, ipd..
Po mnenju Pooblaščenca bi v primeru razkritja zahtevanega dokumenta širši javnosti prišlo do vplivanja na priče s strani oseb, ki imajo interes na končnem rezultatu samega kazenskega postopka, prav tako pa bi se lahko, na podlagi vsebine dokumenta, posamezniki pripravili na bodoče zaslišanje oz. bi se lahko že zgolj zaradi seznanitve z vsebino samega dokumenta v nadaljnjem postopku (bodisi namerno bodisi nenamerno) izpovedovali drugače. Pooblaščenec meni, da bi izvedbi postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja dokumenta, ki je predmet presoje v tem postopku, določeni rezultati posameznih nadaljnjih preiskovalnih oz. izvedenih dokazov ne bi odražali dejanskega stanja. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti (pred)kazenskega postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka. Ob tem ni odveč ponovno poudariti, da postopek po ZDIJZ ni namenjen temu, da se z dokumenti seznani sam osumljenec, ki je subjekt konkretnega predkazenskega postopka. Če dokument predstavlja splošno dostopno informacijo javnega značaja, se namreč z zahtevanimi dokumenti lahko seznani širša javnost, kar pa v tej fazi kazenskega pregona gotovo ne bi bilo v prid ne sami izvedbi postopka, še manj pa bi to bilo v prid samega osumljenca, ki bi mu lahko bilo na tak način poseženo celo v nekatere z ustavo zavarovane pravice (v pravico do sodnega varstva, v varstvo pravic zasebnosti, osebnostne pravice, domnevo nedolžnosti).
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da bi z razkritjem dokumenta, ki ga zahteva prosilec, pri izvedbi konkretnega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice širše javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo. Zahtevo prosilca za dostop do zahtevanega dokumenta je zato treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.
Pooblaščenec je presodil, da dokument, ki ga zahteva prosilec, predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja v skladu s 6. točko 1. odst. 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka
ODLOČBA: