Inštitut ICDR d.o.o. - RTV Slovenija (več pritožb)
+ -Številka: 090-170/2013/4
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Organ je zahtevano sodbo prosilcu posredoval tako, da je prekril določene podatke. Prosilec je v pritožbi nasprotoval delnemu dostopu. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ neutemeljeno prekril ime in priimek odvetnika ter znesek, ki izhaja iz razmerja med tožnikom in komercialnimi televizijami in njegov večkratnik. Organ pa je v zahtevani sodbi utemeljeno prekril imena in priimke avtorja in prič, ki so varovani osebni podatki. Prosilec je zahteval tudi ponudbe za poravnavo, ki jih je organ predlagal tožniku v postopku, v zvezi s katerim je bila izdana zahtevana sodba. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prosilcu že posredoval eno ponudbo, ter da ne razpolaga z nobenim takšnim dokumentom več.
ODLOČBA:
Številka: 090-170/2013/4
Datum: 13. 12. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), ki ga zastopa …, z dne 5. 8. 2013, zoper odločbo RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. IJZ-014/2013, z dne 25. 7. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 5. 8. 2013 zoper odločbo RTV Slovenija št. IJZ-014/2013, z dne 25. 7. 2013 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi, ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P-1820/2007-I, z dne 6. 2. 2013, pri čemer je dolžan prekriti:
- ime in priimek avtorja v četrti in peti vrstici na strani 4 in v deseti in enajsti vrstici na strani 9;
- imena in priimke prič v tretji vrstici 4. točke na strani 10, v zadnji in predzadnji vrstici na strani 23 in v osemnajsti vrstici na strani 24.
2. Glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan v dokumentu prekriti, in glede ponudb za poravnavo, ki jih je organ predlagal Združenju SAZAS, se pritožba prosilca z dne 5. 8. 2013 zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Organ je dne 18. 6. 2013 prejel vlogo, s katero je prosilec zahteval, da mu organ v elektronski obliki ali v obliki fotokopij posreduje:
- vse sodbe in odločitve sodišč, ki jih je organ prejel iz naslova tožb, ki jih je Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (v nadaljevanju Združenje SAZAS) vložilo ali vodilo zoper organ, v obdobju med 1. 1. 2012 in 15. 6. 2013,
- ponudb za poravnavo, ki jih je organ predlagal v navedenih postopkih Združenju SAZAS.
Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo št. IJZ-014/2013, z dne 25. 7. 2013. Navedel je, da razpolaga z enim dokumentom, in sicer s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P-1820/2007-I, z dne 6. 2. 2013, ki se nanaša na pravdno zadevo tožeče stranke Združenje SAZAS zoper organ. Dokument je pridobljen v okviru pristojnosti in povezan z delovnim področjem organa. Organ je ugotovil, da ta dokument vsebuje ime in priimek avtorja in njegovega pooblaščenca na strani 4 in 9 ter imena in priimke prič na strani 10, 23 in 24. Navedeni podatki so izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je nadalje ugotovil, da dokument na strani 8 vsebuje znesek, ki izhaja iz razmerja med tožnikom in komercialnimi televizijami in njegov večkratnik (s pomočjo katerega se lahko z uporabo drugih podatkov v sodbi posredno izračuna znesek komercialnih televizij). Tožnik ima status društva, komercialni televiziji pa sta gospodarski družbi. Pravne osebe zasebnega prava niso zavezane po 1. členu ZDIJZ, prav tako informacija ne izhaja iz delovnega področja organa, zato je organ znesek in večkratnik tega zneska v sodbi prekril.
Zoper navedeno odločbo je organ dne 5. 8. 2013 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da v postopku, ki ga opisuje sodba, javnost ni bila nikoli izključena. 294. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 73/2007 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP) določa, da senat lahko izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. V konkretnem primeru ni bil podan noben od teh razlogov in tudi ne takšna zahteva. Prosilec je navedel, da ni bil izdan sklep o izključitvi javnosti. V skladu s 322. členom ZPP se, če je bila javnost glavne obravnave izključena, izrek sodbe javno prebere, sodišče pa odloči, ali in koliko naj se izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe. Tudi tega sodišče ni naredilo. Sojenje je bilo javno, posledično je bila tudi sodba s celotno vsebino javna, zato organ ne more določenih podatkov brisati iz sodbe. Prosilec je opozoril na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ in navedel, da je bil organ s sodbo zavezan plačati 540.483,84 EUR skupaj z obrestmi. Zaradi navedenega prosilec meni, da izjema varstva osebnih podatkov ni pravno utemeljen razlog za delni dostop. Glede podatka, ki ga je organ izbrisal na strani 8, se prosilec sklicuje na utemeljitev, ki jo je podal glede izjeme varstva osebnih podatkov. Če bi bil prekriti podatek poslovna skrivnost, bi moral organ to zatrjevati že pred sodiščem. Poleg tega Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS št. 16/2007-UPB3 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZASP) v 157. členu določa, da v primeru skupnega sporazuma velja za vse uporabnike enako in je torej zaradi porabe javnih sredstev utemeljeno vprašanje, kako je mogoče, da javna radiotelevizija plačuje večkratnik cene, kot jo plačuje zasebna televizija, ter kakšna je pravna podlaga za navedeno. Prosilec je opozoril, da dokument in vsi podatki v njem sodijo v delovno področje organa in da je bil organ na podlagi teh podatkov dolžan plačati večji denarni znesek. Prosilec zahteva, da se mu posreduje celotna sodba. Prosilec je zahteval tudi kopijo ponudbe za poravnavo, ki jo je organ predlagal v navedenih postopkih Združenju SAZAS, vendar organ ni odločal o tem delu zahteve. Prosilec zato tudi v tem delu vlaga pritožbo.
Organ po prejemu pritožbe prosilca svoje odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 5. 8. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-170/2013/2, z dne 13. 8. 2013 organ pozval, da mu posreduje ponudbe za poravnavo, ki jih je organ predlagal Združenju SAZAS v zvezi s postopki, na katere se nanaša zahteva prosilca. Organ je v dopisu z dne 14. 8. 2013 Pooblaščencu posredoval ponudbo za poravnavo z naslovom »Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij« in kopijo dopisa št. IJZ-014/2013, z dne 25. 7. 2013, v prilogi katerega je organ prosilcu posredoval zahtevano sodbo in omenjeno ponudbo za poravnavo. Organ je priložil še povratnico, s katero izkazuje, da je bil dopis št. IJZ-014/2013, z dne 25. 7. 2013 prosilcu vročen.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je predmet zahteve sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P-1820/2007-I, z dne 6. 2. 2013, ki izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
V zvezi z delom zahteve, ki se nanaša na ponudbe za poravnavo, ki jih je organ predlagal v navedenih postopkih Združenju SAZAS, je Pooblaščenec ugotovil, da je predmet zahteve ponudba za poravnavo z naslovom »Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij«. Ta dokument je organ prosilcu že posredoval v prilogi dopisa št. IJZ-014/2013, z dne 25. 7. 2013, ki ga je prosilec prejel dne 29. 7. 2013, kar izhaja iz povratnice, ki jo je organ posredoval Pooblaščencu. Navedeno pomeni, da je organ v tem delu zahtevi prosilca ugodil. Iz dopisa organa z dne 14. 8. 2013 izhaja, da organ ne razpolaga z nobenim drugim dokumentom (poleg ponudbe za poravnavo z naslovom »Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij«, ki jo je prosilcu že posredoval), ki bi ustrezal temu delu zahteve prosilca. Pooblaščenec nima razlogov, zaradi katerih bi podvomil v takšno dejansko stanje. Pooblaščenec izrecno pripominja, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da izdela kakršnokoli ponudbo za poravnavo, s katero trenutno ne razpolaga. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena v delu, ki se nanaša na ponudbe za poravnavo, ki jih je organ predlagal Združenju SAZAS v postopkih, na katere se nanaša zahteva prosilca. Pooblaščenec je zato pritožbo v tem delu zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P-1820/2007-I, z dne 6. 2. 2013 je organ prekril določene osebne podatke, ki so po njegovi presoji varovani z izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato izvedel preizkus, ali so to res podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako treba ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodi tudi organ v konkretnem primeru), in določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Po določilu 1. točke 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Organ je v sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P-1820/2007-I, z dne 6. 2. 2013 prekril imena in priimke avtorja, njegovega pooblaščenca in prič.
Med varovane osebne podatke ne sodita ime in priimek pooblaščenca, ki je v konkretnem primeru odvetnik. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavani sodbi pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je treba tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek, torej je prosilcu po ZDIJZ treba te podatke posredovati. Pritožba prosilca je zato v tem delu utemeljena.
Pooblaščenec je ugotovil, da ne obstaja zakon, ki bi organu dovoljeval razkritje imen in priimkov avtorja ter prič v obravnavanem dokumentu, kar pomeni, da so ti podatki t.i. varovani osebni podatki in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je torej ravnal pravilno, ko je te podatke prekril. Pritožba prosilca zato v tem delu ni utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je neutemeljena pritožbena navedba, s katero prosilec zatrjuje, da bi bilo treba varovane osebne podatke razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev. Res je sicer, kot navaja prosilec, da je organ na podlagi zahtevane sodbe tožniku dolžan plačati določen znesek, vendar pa ni mogoče reči, da so imena in priimki avtorja ter prič v obravnavani sodbi t.i. »podatki o porabi sredstev«. Teh podatkov zato ni mogoče razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Poleg osebnih podatkov je organ v zahtevani sodbi prekril tudi znesek, ki izhaja iz razmerja med tožnikom in komercialnimi televizijami in njegov večkratnik (s pomočjo katerega se lahko z uporabo drugih podatkov v sodbi posredno izračuna znesek komercialnih televizij). Pooblaščenec je ugotovil, da sta navedena podatka del navedb, ki jih je podal organ v sodnem postopku, v katerem je imel vlogo tožene stranke. Glede na to, da je te podatke navedel organ sam, ni mogoče reči, da ne sodijo v njegovo delovno področje. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006, z dne 25. 4. 2007 izhaja, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa. Organ v konkretnem primeru je organiziran kot javni zavod in je torej kot pravna oseba javnega prava tudi pravdno sposoben. To pomeni, da je ena izmed javnopravnih nalog organa tudi ta, da sam opravlja pravdna dejanja (77. člen ZPP). Navedbe, ki jih organ poda kot stranka v sodnem postopku, so zato povezane z javno funkcijo organa in v smislu ZDIJZ sodijo v delovno področje organa. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da navedba organa v izpodbijani odločbi, da obravnavana podatka, ki sta del navedb organa v sodnem postopku, ne izhajata iz delovnega področja organa, ne zdrži resne pravne presoje. Na tem mestu Pooblaščenec še pojasnjuje, da ni pravno relevantna navedba organa, da ima tožnik v sodnem sporu, v katerem je bila izdana zahtevana sodba, status društva, in da sta komercialni televiziji gospodarski družbi, zaradi česar ne sodijo med zavezance po ZDIJZ. ZDIJZ namreč izjeme od prostega dostopa določa taksativno in med temi izjemami ni takšne, ki bi iz prostega dostopa izvzela informacije javnega značaja, ki se nanašajo na subjekte, ki niso zavezanci po ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da sta znesek, ki izhaja iz razmerja med tožnikom in komercialnimi televizijami in njegov večkratnik zgolj del navedb, ki jih je organ podal kot stranka v sodnem postopku, zato je glede točnosti tega podatka možno le špekulirati, ni pa moč z gotovostjo trditi, da gre za resnične podatke. Pooblaščenec ni pristojen, da bi v okviru tega pritožbenega postopka preverjal, ali ti podatki držijo. Obravnavane navedbe organa, ki se nanašajo na tožnika oz. komercialno televizijo (organ pa se v zvezi s temi podatki ne sklicuje na noben uradni dokument, ki bi te podatke potrjeval), po oceni Pooblaščenca ne predstavljajo nobene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Zelo široka razlaga argumentacije organa v izpodbijani odločbi bi sicer res lahko kazala, da se je želel organ sklicevati na poslovno skrivnost kot izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je to razumel prosilec. Pooblaščenec poudarja, da bi bilo podatke v sodbi mogoče šteti kot poslovno skrivnost le, če bi bila njihova resničnost tudi uradno potrjena, kar pa ne velja za konkretni primer. Obravnavane navedbe organa kot stranke v sodnem postopku v konkretnem primeru so namreč le nepotrjene trditve oz. stališče organa in zato ne morejo biti poslovna skrivnost tožnika oz. komercialne televizije. Da v konkretnem primeru ne gre za podatke, ki bi lahko predstavljali poslovno skrivnost, kaže tudi dejstvo, da je bila obravnavana sodba izrečena javno, po opravljeni javni obravnavi, kar je navedeno v sami sodbi in na kar je pravilno opozoril tudi prosilec v pritožbi. Na podlagi prvega odstavka 294. člena ZPP bi namreč senat lahko izključil javnost vse glavne obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. Kot izhaja iz obravnavane sodbe, sodišče tega v konkretnem primeru ni storilo, torej tudi potrebe po varovanju poslovne skrivnosti v konkretnem primeru očitno ni bilo. Organ, na katerem je dokazno breme glede utemeljevanja izjem od prostega dostopa, se v zvezi z obravnavanima podatkoma ni izrecno skliceval na nobeno izmed taksativno naštetih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, Pooblaščenec pa tudi ne vidi razlogov, zaradi katerih bi bilo treba obravnavana podatka obravnavati kot izjemo od prostega dostopa, zato je zaključil, da sta znesek, ki izhaja iz razmerja med tožnikom in komercialnimi televizijami in njegov večkratnik, ki sta navedena na 8. strani zahtevane sodbe, prosto dostopni informaciji javnega značaja. Pritožba prosilca je zato v tem delu utemeljena.
Pooblaščenec je zaključil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe. V 2. točki izreka te odločbe je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan v dokumentu prekriti, in na ponudbe za poravnavo, ki jih je organ predlagal Združenju SAZAS.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka