Prosilec - Okrožno sodišče v Kranju
+ -Številka: 090-167/2013/8
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval vpogled v vse sodne odločbe oz. druga sodna pisanja, s katerimi je organ od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2013 odločil o plačilu nagrade in/ali povrnitvi stroškov sodnim tolmačem za angleški jezik. Organ je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga neobstoja informacij, ker ne vodi posebnih evidenc, iz katerih bi bili razvidni zaprošeni podatki., hkrati pa bi bilo tovrstne informacije možno pridobiti zgolj s fizičnim pregledovanjem vseh spisov organa. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da v konkretnem primeru sploh ne gre za tako obsežno zadevo, hkrati pa je organ natančno vedel, da ima in kje ima zahtevane informacije, zato iskanje teh informacij nikakor ne predstavlja zbiranja, obdelovanja in analiziranja informacij, kar bi bilo izven dometa ZDIJZ. Ker organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, jih je Pooblaščenec presojal z vidika izjem po ZDIJZ in ugotovil, da gre za prosto dostopne informacije z izjemo varovanih osebnih podatkov obdolžencev, ki jih je organ dolžan z delnim dostopom prikriti.
ODLOČBA:
Številka: 090-167/2013/8
Datum: 20. 12. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), tretjega odstavka 248. člena ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………..j (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, Zoisova ulica 2, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. Su 040607/2013, z dne 8. 7. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se 1. točka odločbe Okrožnega sodišča v Kranju, št. Su 040607/2013, z dne 8. 7. 2013 delno odpravi ter se odloči:
Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v 136 sklepov, s katerimi je organ v obdobju od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2013 odločil o plačilu nagrade in/ali povrnitvi stroškov oz. o kakršnemkoli drugem plačilu sodnim tolmačem oz. gospodarskim subjektom za angleški jezik, tako za ustno kot pisno tolmačenje/prevajanje v oz. iz angleškega jezika, pri čemer je organ dolžan:
- v vseh sklepih prekriti ime in priimek obdolženca ter
- v sklepih, ki se nanašajo na sodnega tolmača kot fizično osebo, prekriti davčno številko, navedbo banke in številko TRR sodnega tolmača.
2. Pritožba prosilca se v delu, v katerem mora organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe v dokumentih prekriti varovane osebne podatke, zavrne.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 3. 7. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled v vse sodne odločbe oz. druga sodna pisanja, s katerimi je Okrožno sodišče v Kranju od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2013 odločilo o plačilu nagrade in/ali povrnitvi stroškov oz. o kakršnemkoli drugem plačilu sodnim tolmačem oz. agencijam za angleški jezik, tako za ustno kot pisno tolmačenje/prevajanje v oz. iz angleškega jezika.
Organ je dne 8. 7. 2013 izdal odločbo št. Su 040607/2013, s katero je zahtevo prosilca zavrnil, iz razloga neobstoja informacij. Navedel je, da ne vodi posebnih evidenc, iz katerih bi bili razvidni zaprošeni podatki. Tovrstne informacije bi bilo možno pridobiti zgolj s fizičnim pregledovanjem vseh spisov organa. Šele na tej podlagi bi bilo mogoče ugotoviti tudi, v katerih zadevah se nahajajo pisanja, v katera želi prosilec vpogledati ter katera pisanja to so. To bi pomenilo zbiranje, obdelovanje in analiziranje informacij, kar pa ni dolžnost organa. Vsled navedenega se zaprošene informacije pri organu ne nahajajo v materializirani obliki.
Zoper odločbo organa je prosilec pravočasno vložil pritožbo in navedel, da je odločba napačna in nezakonita že na prvi pogled, njena utemeljitev pa v nasprotju sama s sabo. Edina smiselna navedba v obrazložitvi izpodbijane odločbe je, da zahtevani dokumenti obstajajo, da pa organ ne ve, kje natančno jih ima. Navedeno dejstvo, da organ ne ve, kje so zahtevani dokumenti oz. da jih nima zbranih na enem mestu, le-tega ne odvezujejo dolžnosti, da prosilcu omogoči vpogled vanje. Popolnoma napačno je stališče organa, da se prosilcu vpogleda v zahtevane dokumente ne da zagotoviti, ker se podatki ne nahajajo v materializirani obliki. Navedeno seveda nikakor ne drži. O vsakem plačilu nagrade in/ali povrnitvi stroškov oz. kakršnemkoli drugem plačilu sodnim tolmačem sodišče odloči s sodno odločbo, ki je edina lahko podlaga za izplačilo. Organ torej popolnoma vse dokumente, ki so podlaga za izplačila sodnim tolmačem, ima v materializirani obliki. Kot dokaz je prosilec priložil sklep sodišča, s katerim je to odločilo o plačilu nagrade in stroškov prosilcu kot sodnemu tolmaču.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP dne 1. 8. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Naknadno je organ z dopisom z dne 16. 8. 2013 in 4. 11. 2013 posredoval dokumente, ki so predmet zahteve in dodatna pojasnila.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil, ker z informacijami ne razpolaga. Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil.
Za popolno ugotovitev dejanskega stanja in pravilno odločitev je Pooblaščenec od organa pridobil dodatna pojasnila in dokumente. Organ je dne 16. 8. 2013 pojasnil, da zahtevanih dokumentov ne more posredovati v s strani Pooblaščenca določenem roku, saj bo na zbiranju gradiva, ki pomeni fizično pregledovanje vseh zadev od strani do strani, pri katerih imajo posamične zadeve tudi več 10.000 listovnih številk, delal en strokovni sodelavec več kot tri tedne. Prav iz tega razloga so tudi zavrnili zahtevo prosilca. Organ je nato, po pozivu Pooblaščenca dne 4. 11. 2013, posredoval vse sodne odločbe in listine, na podlagi katerih je organ od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2013 odločil o plačilih nagrade, stroškov ali drugih izplačilih sodnim tolmačem oz. agencijam za angleški jezik tako za ustno kot za pisno tolmačenje oz. prevajanje v oz. iz angleškega jezika.
Pooblaščenec se najprej opredeljuje do navedb organa, da gre za obsežno zahtevo, ki pomeni zbiranje, obdelovanje in analiziranje informacij, kar pa ni dolžnost organa. S temi navedbami se Pooblaščenec ne more strinjati. Posredovanje informacij javnega značaja je namreč ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki bi takšne zahteve reševal. V primeru, če organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, je v 24. členu ZDIJZ predvidena možnost, da organ podaljša rok za odločitev o zahtevi za največ 30 delovnih dni, ne pa tudi možnost, da organ zahtevo prosilca zavrne. Pooblaščenec je zato ugotovil, da je organ neutemeljeno zavrnil zahtevo prosilca iz razloga obsega dela. Takšno stališče je v več primerih zavzel Informacijski pooblaščenec, pritrdilo pa mu je tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007, ki je med drugim navedlo, da »je zmotno mnenje tožeče stranke, da lahko razlog za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja predstavlja enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa, ker ne bi mogel zagotavljati opravljanja svoje dejavnosti«. Po mnenju Pooblaščenca v konkretnem primeru sploh ne gre za tako obsežno zadevo, hkrati pa je organ natančno vedel, da ima in kje ima zahtevane informacije, zato iskanje teh informacij nikakor ne predstavlja zbiranja, obdelovanja in analiziranja informacij, kar bi bilo izven dometa ZDIJZ.
Kot že omenjeno v zadevnem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se le-ti nahajajo v materializirani obliki, saj jih je organ Pooblaščencu tudi posredoval. Prav tako ni sporno, da ne gre za informacije, ki sodijo v delovno področje organa.
Po pregledu dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da gre za 136 sklepov, s katerimi je organ v obdobju od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2013 odločil o plačilu nagrade in/ali povrnitvi stroškov oz. o kakršnemkoli drugem plačilu sodnim tolmačem oz. agencijam za angleški jezik, tako za ustno kot pisno tolmačenje/prevajanje v oz. iz angleškega jezika.
Pooblaščenec je sklepe presojal še z vidika obstoja morebitnih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da se v sklepih pojavljajo osebni podatki posameznikov. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Med ne varovane osebne podatke v zahtevanih dokumentih štejejo imena ter priimki javnih uslužbencev in funkcionarjev (sodnikov), ki so javni na podlagi izrecne določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ1, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Nadalje se v zahtevanih dokumentih pojavljajo tudi osebni podatki posameznikov, ki so že javno dostopni v javnih evidencah (sodni tolmači). Namreč podatek o imenu in priimku ter naslovu sodnega tolmača ni varovan osebni podatek v smislu ZVOP-1. V skladu z določbo 84. člena Zakonom o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB4 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZS) so sodni tolmači osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da na zahtevo sodišča tolmačijo na narokih oziroma prevajajo listine. Iz tega razloga sodne tolmače imenuje minister, pristojen za pravosodje, za prevajanje govorjene in pisane besede iz ali v določen jezik ter tolmačenje govorice in znakov gluhonemih. ZS v 87. členu določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati sodni tolmač, v tretjem odstavku 88. člena ZS pa je celo izrecno določeno, da je imenik sodnih tolmačev javen v delu, ki obsega naslednje podatke: priimek in ime, znanstveni ali strokovni naslov, naslov stalnega ali začasnega bivališča, številko telefona in jezik, za katerega je imenovan za tolmača. Javni del imenika se uporablja za potrebe sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih. Podatki o tolmačih so tako javno dostopni na spletni strani Ministrstva za pravosodje v imeniku sodnih tolmačev (http://www2.gov.si/mp/tol_cen.nsf/%28WebTolmaci%29?OpenView), zaradi česar ti podatki ne morejo biti varovani osebni podatki v smislu ZVOP-1.
Poleg ne varovanih osebnih podatkov sodnih tolmačev se v sklepih, ki se nanašajo na sodnega tolmača kot fizično osebo, pojavljajo še davčna številka ter banka in številka TRR sodnega tolmača. Pooblaščenec je ugotovil, da za te podatke ni pravne podlage za njihovo obdelavo v smislu prosto dostopnih informacij javnega značaja in gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno, je organ dolžan v skladu s 7. členom ZDIJZ prekriti davčno številko, navedbo banke in številko TRR sodnega tolmača.
Pooblaščenec je ugotovil, da se nekateri sklepi glasijo na gospodarski subjekt, ki je opravil storitev prevoda ali tolmačenja. V teh primerih ne gre za osebne podatke, temveč za registrske podatke gospodarskega subjekta, ki so javni že v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007-UPB2, s spremembami in dopolnitvami), ter prosto dostopni v AJPES-u.
Zahtevani sklepi vsebujejo tudi imena in priimke obdolžencev. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS št. 33I/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS) sicer določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon (24. člen Ustave RS), vendar pa je, po oceni Pooblaščenca, omenjena pravica v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja (Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 270-273). Če je ta pravica v prvi vrsti namenjena strankam postopka, potem takšna pravica ne sme omejiti druge ustavne pravice, pravice do varstva osebnih podatkov in varstva pravic zasebnosti, tudi v okviru sodnega postopka. Glede na navedeno za varovan osebni podatek in izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ veljajo imena in priimki obdolžencev, ki jih je organ, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, dolžan prekriti in prosilcu omogočiti seznanitev na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda poleg izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ obstaja še katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih sklepov je Pooblaščenec ugotovil, da v njih ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP 1. točko izreka izpodbijane odločbe delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan omogočiti vpogled v informacije javnega značaja, ki ne predstavljajo nobene izmed zakonskih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je določeno v 1. točki izreka te odločbe.
V preostalem delu, kjer je Pooblaščenec ugotovil, da gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP. Organ je namreč v 1. točki izreka izpodbijane odločbe pravilno odločil, da se zahteva prosilca v tem delu zavrne in je torej odločitev organa v tem delu pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi. Pooblaščenec je zato, v skladu s tretjim odstavkom 248. člena ZUP, v svoji odločbi ugotovil popolno dejansko stanje in navedel pravilne razloge za zavrnitev zahteve v tem delu ter pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka