Odvetniška pisarna Razdevšek Breda - Osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro
+ -Številka: 090-166/2013/5
Kategorije: Ostali sodni postopki, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala dokumente, ki so bili pripravljeni kot priloga seji sveta zavoda, ter pooblastilo in račun, izdan odvetnici, ki zastopa organ. Pooblaščenec je ugotovil, da sta pooblastilo in račun prosto dostopni informaciji javnega značaja, organ pa se je napačno skliceval na zaupnost razmerja med odvetnikom in stranko. Pri prilogah seje sveta pa je Pooblaščenec ugotovil, da je delno podana izjema varstva sodnega postopka, predvsem v delu, v katerem gre za odgovor na tožbo in nasprotno tožbo ter dokaze, ki jih je organ predlagal. Postopek pred delovnim sodiščem je še v teku, izvedena ni bila nobena obravnava, teče poskus reševanja spora z mediacijo in razkritje dokumentov v tej fazi bi nedvomno škodovalo izvedbi sodnega postopka.
ODLOČBA:
Številka: 090-166/2013/5
Datum: 12. 9. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2 in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter 1. in 3. odstavka 248. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Odvetniške pisarne Razdevšek d.o.o., Dalmatinova ulica 11, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa direktorica Breda Razdevšek (v nadaljevanju prosilka), z dne 17. 7. 2013 zoper odločbo Osnovne šole Šmartno pod Šmarno goro, Cesta v Gameljne 7, 1211 Ljubljana Šmartno (v nadaljevanju organ), št. SŠ/MK - 219 z dne 8. 7. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 17. 7. 2013 zoper odločbo organa št. SŠ/MK - 219 z dne 8. 7. 2013 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo:
- Pooblastila odvetniški družbi z dne 9. 4. 2013;
- Računa št. 61-2013 za opravljene storitve (tožba in nasprotna tožba) z dne 6. 5. 2013;
- Poročila o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov – dopis organa št. SŠ/MK-22 z dne 31. 1. 2013, pri čemer mora prekriti naslednje podatke: podatek o datumu rojstva, EMŠO in davčni številki in stalnem prebivališču;
- Dokumenta Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. SŠ/MK - 22 z dne 31. 1. 2013, pri čemer mora prekriti naslednje podatke: podatek o stalnem prebivališču, datumu rojstva, EMŠO in davčni številki, celotno točko 6 "izreka" (od besede Delavki do besed deleža dopusta razen skupnega števila dni letnega dopusta), ter podatek o številu let delovne dobe;
- Priloge 4 dokumenta Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 1. 2013, pri čemer mora prekriti naslednje podatke: datum in kraj rojstva, stalno prebivališče;
- Priloge 6 dokumenta Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 1. 2013, pri čemer mora prekriti naslednje podatke: datum in kraj rojstva, stalno prebivališče;
- Okrožnice MIZKŠ z dne 6. 6. 2012, zadeva: postopki pred uvedbo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi skupaj s prilogami.
2. V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je 17. 5. 2013 od organa zahtevala, da ji na podlagi ZDIJZ dostavi naslednjo dokumentacijo:
- vsa pooblastila, ki so bila podpisana odvetnici Katji Sibinčič, koga odvetnica Katja Sibinčič zastopa (podpisana pooblastila), ali zastopa šolo, svet šole;
- vso korespondenco med šolo in odvetnico Katjo Sibinčič (vloge, pisanja, elektronska sporočila, faks sporočila);
- izstavljene račune odvetnice Katje Sibinčič in plačane račune odvetnici Katji Sibinčič;
- gradivo, ki ga je odvetnica Katja Sibinčič pripravila k točki 3. in 4. dnevnega reda 7. seje sveta šole.
Organ je izdal odločbo št. SŠ/MK - 219 z dne 8. 7. 2013, s katero je v celoti zavrnil zahtevo prosilke. Organ je v obrazložitvi navedel, da ni v pooblastilnem razmerju z odvetnico Katjo Sibinčič, pač pa z Odvetniško družbo Stražar, Sibinčič, Carotta o.p. d..o.o. Po presoji organa prosilka ni upravičena do zahtevane dokumentacije, saj ne gre za informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Med odvetniško družbo in organom je s podpisom pooblastila nastalo zaupno razmerje na podlagi Zakona o odvetništvu, korespondenca med njima je torej zaupne narave. Prav tako prosilka nima nobenega pravnega interesa, organ pa ne obveznosti, da bi jo seznanjala s pooblastilnimi razmerji z drugimi odvetniki in korespondenco, ki nastane na podlagi tega zaupnega razmerja. Organ je še dodal, da se poleg tega vsa dokumentacija nanaša na sodna spora pred Delovnim in socialnem sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I Pd 555/2013 in I Pd 757/2013, v katerih je prosilka predlagana za pričo, pri čemer je organ kratko pojasnil predmet sodnega spora, ki je povezan s plačilom odpravnine in odškodnine javni uslužbenki.
Prosilka je 17. 7. 2013 vložila pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navedbe organa v obrazložitvi, da je pooblastila odvetniško družbo in ne Katje Sibinčič ne vzdržijo, saj organ tega ni izkazal, prav tako pa iz Zapisnika 7. seje Sveta šole - organa izhaja, da je organ zastopala prav odvetnica Katja Sibinčič, zato je prosilka utemeljeno sklepala, da je prejela tudi pooblastilo za zastopanje. Poleg tega je odvetnica Katja Sibinčič tudi družbenica in zakonita zastopnica Odvetniške družbe Stražar, Sibinčič, Carotta o.p., d.o.o. in bi organ že tato moral predložiti zahtevane dokumente, pa četudi bi se ti nanašali na odvetniško družbo, saj jo odvetnica Katja Sibinčič tudi samostojno zastopa. Poleg tega prosilka meni, da je zmotno navajanje organa o zaupnosti razmerja in neizkazanemu pravnemu interesu prosilke, saj gre po vsebini, kot že navedeno, za informacijo javnega značaja, ki mora biti dostopna javnosti. Zahtevana dokumentacija je, kot tudi izhaja iz zapisnika 7. seje sveta šole, nesporno informacija javnega značaja, ki se nanaša tudi na prosilko. Prosilka še navaja, da je svet šole OŠ Šmartno pod Šmarno Goro prosilki na njeno prošnjo v zakonsko določenem roku posredoval zahtevano dokumentacijo, ki predstavlja informacijo javnega značaja, kot to izhaja iz dopisa z dne ŠK-ŠS-152 z dne 25. 4. 2013 (podpisana predsednica sveta šole), organ pa je potem, brez utemeljenega razloga, zavrnil zahtevo po dostopu zahtevane dokumentacije (podpisan v.d. ravnatelja šole Maksimiljan Košir).
Organ je Pooblaščencu z dopisom št. SŠ/MK-231 z dne 31. 7. 2013 odstopil pritožbo prosilke v reševanje. Na dodaten poziv Pooblaščenca št. 090-166/2013/2 z dne 2. 9. 2013 je organ Pooblaščencu, z dopisom št. SŠ/MK-233, z dne 6. 8. 2013, posredoval naslednje dokumente in pojasnila:
- Pooblastilo, ki sta ga podpisala odvetnica Katarina Sibinčič iz Odvetniške družbe Stražar, Sibinčič, Carotta o.p. d.o.o. in v.d. ravnatelj Maksimiljan Košir za OŠ Šmartno pod Šmarno goro, dne 9. 4. 2013;
- Na zahtevo Pooblaščenca, naj posreduje vso korespondenco med šolo in odvetnico Katjo Sibinčič oziroma omenjeno odvetniško družbo (vloge, pisanja, elektronska sporočila, fax sporočila), je organ pojasnil, da korespondence ni bilo;
- Izstavljen račun Odvetniške družbe Stražar, Sibinčič, Carotta o. p. d.o.o. za postopek po tožbi in po nasprotni tožbi, z dne 6. 5. 2013;
- Dopis, naslovljen na MIZŠ - nakazilo sredstev za odpravnino, odposlan 10. 4. 2013, ki ga je pripravila Odvetniška družba SSC;
- Odgovor na tožbo in nasprotna tožba - priloga št. 3 in 4 k 7. seji Sveta šole, z dne 18. 4. 2013, ki ga je pripravila Odvetniška družba SSC;
- Na zahtevo Pooblaščenca, naj pojasni svoje stališče o obstoju izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je organ odgovoril, da "pojasnila ni", ker gre za sodni spor, po 6. členu 1. odstavka 8. točke Zakona o odvetništvu (Pooblaščenec ugotavlja, da je pravilno ZDIJZ in ne ZOdv) in po njegovem mnenju ni nihče opravičen do podatkov, ki temeljijo med odvetnikom in stranko, saj gre za zaupno razmerje med odvetniško družbo in organom.
Pooblaščenec je pri organu preveril naslednji okoliščini, pomembni za postopek: ali je bila v zadevi že kakšna obravnava na sodišču ter kako je šola komunicirala z odvetnico, da ni nobene pisne korespondence. Ravnatelj je v zvezi s 1. vprašanjem odgovoril, da na sodišču še ni bilo obravnave, saj so najprej želeli poskusiti z mediacijo, ki še ni bila uspešna, vendar poskusi potekajo. V zvezi z 2. vprašanjem je organ pojasnil, da z odvetnico večinoma komunicira po telefonu, zato pisne korespondence ni.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Splošno o informacijah javnega značaja in opredelitev problematike konkretnega primera
Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
- organ mora z njo razpolagati (lahko jo izdela sam ali pridobi od drugih oseb) in
- nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec glede na dokumente, ki mu jih je posredoval organ, z dopisom št. SŠ/MK-233, z dne 6. 8. 2013, ugotavlja, da je predmet pritožbe prosilke zavrnitev posredovanja naslednjih dokumentov:
- Pooblastilo odvetniški družbi z dne 9. 4. 2013;
- Račun št. 61-2013 za opravljene storitve (tožba in nasprotna tožba) z dne 6. 5. 2013;
- Priloga k točki 3. in 4. dnevnega reda 7. seje sveta šole z dne 18. 4. 2013, ki zajema:
odgovor na tožbo in nasprotno tožbo z dne 17. 4. 2013;
dopis MIZŠ št. 1000-18/2013/6 z dne 28. 3. 2013 (nakazilo sredstev za odpravnino);
dopis odvetniške družbe z dne 10. 4. 2013, naslovljen na MIZŠ;
tri izjave zaposlenih z dne 15. in 16. 4. 2013;
dopis prosilke z dne 7. 1. 2013
poročilo o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov – dopis organa št. SŠ/MK-22 z dne 31. 1. 2013;
dokument Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. SŠ/MK - 22 z dne 31. 1. 2013;
priloga 4 dokumenta Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 1. 2013;
priloga 6 dokumenta Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 1. 2013;
okrožnica MIZKŠ z dne 6. 6. 2012, zadeva: postopki pred uvedbo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi skupaj s prilogami.
Organ z zahtevanimi dokumenti torej razpolaga v materializirani obliki, vprašanje pa je, ali so ti dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja. 1. odstavek 6. člena ZDIJZ namreč taksativno določa enajst izjem od dostopa do zahtevanih dokumentov, zaradi katerih lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani dokument vsebuje ali delno vsebuje katero od naštetih izjem.
Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal podanost izjem od prostega dostopa v zvezi z zgoraj navedenimi zahtevanimi dokumenti. Posebej se je osredotočil na izjemo iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo sodnega postopka), na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ.
Pooblaščenec na tem mestu posebej opozarja, da prosilcu v postopku po ZDIJZ ni treba izkazovati pravnega interesa, saj 1. člen tega zakona določa, da je vsakomur omogočen prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Dostop do informacij javnega značaja torej ni odvisen ne od izkazanega pravnega interesa ne od statusa, položaja, lastnosti prosilca. Dostop do informacij javnega značaja je omogočen bodisi vsakomur bodisi nikomur (t.i. erga omnes učinek odločanja).
Na tem mestu Pooblaščenec poudarja, da sklicevanje organa na zaupnost razmerja med stranko in odvetniško družbo v okoliščinah konkretnega primera ne more biti upoštevna. Osnovna šola je javni izobraževalni zavod, ki porablja javna sredstva, zato je podvržena zahtevam o omogočanju transparentnosti poslovanja in delovanja. Predvsem zaradi porabe javnih sredstev pri najemu odvetniških storitev in zagotavljanja splošne ravni transparentnosti, tako zahtevane dokumentacije ne moremo podrediti zahtevi po varovanju zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko, temveč moramo morebitne izjeme od prostega dostopa do informacij presojati z vidika 11 izjem, ki so opredeljene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Pri tem pa je treba upoštevati tudi druge določbe zakonodaje s področja zagotavljanja transparentnosti, pri čemer je ena od najpomembnejših določb določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli kljub morebitnim izjemam, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
2. Pooblastilo, korespondenca in izstavljeni računi
Pooblaščenec se bo najprej opredelil do dostopa do dokumentov, opredeljenih v prvih treh alinej prosilkine zahteve, v katerih je zahtevala:
- vsa pooblastila, ki so bila podpisana odvetnici Katji Sibinčič, koga odvetnica Katja Sibinčič zastopa (podpisana pooblastila), ali zastopa šolo, svet šole;
- vso korespondenco med šolo in odvetnico Katjo Sibinčič (vloge, pisanja, elektronska sporočila, faks sporočila);
- izstavljene račune odvetnice Katje Sibinčič in plačane račune odvetnici Katji Sibinčič.
Pooblastila
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na varstvo zaupnega razmerja med odvetnikom in stranko. A zaradi zgoraj pojasnjenih razlogov je Pooblaščenec ugotovil, da Pooblastilo, ki ga je Pooblaščencu posredoval organ, ne vsebuje nobenih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki jih določa 1. odstavek 6. člena ZDIJZ. Gre za izjavo volje pooblaščenca organa (ravnatelja šole), da ga odvetniška družba zastopa v postopkih, v katerih organ nastopa kot javni zavod, zato ne moremo govoriti o kakršnih koli omejitvah, da bi se javnost s pooblastilom seznanila, niti ne o tem, da bi razkritje pooblastila kršilo zaupno razmerje med stranko in odvetnikom. Kot pojasnjeno, je stranka v tem primeru javni zavod, ki se financira iz javnih sredstev, in ne za zasebni subjekt, zato je glede tega treba pustiti določeno mero transparentnosti. Na pooblastilu so zapisani osebni podatki (ime in priimek, podpis) ravnatelja in odvetnice, vendar teh podatkov ni treba prekriti, saj za njihovo razkritje obstaja pravna podlaga. Ime in priimek ravnatelja je podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato razkritje teh podatkov nalaga 3. odstavek 6. člena ZDIJZ. Ime in priimek odvetnice prav tako ni varovan osebni podatek, saj gre za osebo, ki opravlja samostojni poklic in v pravnem prometu nastopa s svojim imenom ter je vpisana v javen imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica. Zaradi navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da ni nobene ovire, da se prosilki ne bi posredovalo pooblastila odvetnici. Organ je v izpodbijani odločbi torej napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec v tem delu, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odpravil izpodbijano odločbo in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Korespondenca
Korespondenca, ki je nastala med šolo in odvetnico Sibinčič, po pojasnilu organa Pooblaščencu ne obstaja. Pooblaščenec je po izvedenem ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga s korespondenco, kot jo zahteva prosilka. V dokumentaciji, ki jo je organ posredoval Pooblaščencu, se sicer nahaja elektronska pošta, poslana odvetnici Sibinčič, vendar jo ravnatelj odvetnici poslal s svojega zasebnega gmail elektronskega naslova, zato ne moremo govoriti o korespondenci med "šolo in odvetnico Katjo Sibinčič", kot je to zahtevala prosilka. Omenjeno elektronsko sporočilo (s prilogo - izjavo zaposlene) pa je bilo predloženo tudi kot priloga k točki 3. in 4. dnevnega reda 7. seje sveta šole, do dostopa do teh prilog pa se bo Pooblaščenec opredelil v nadaljevanju. Organ je torej z izpodbijano odločbo zavrnil dostop do zahtevane korespondence, vendar je zavrnitev utemeljil z napačnimi razlogi. Edina razloga za zavrnitev, ki ga je navedel organ v odločbi, sta bila zaupnost razmerja in varstvo sodnega postopka, v resnici pa organ z zahtevano korespondenco ne razpolaga, torej ni izpolnjen pogoj za obstoj informacij javnega značaja (1. odstavek 4. člena ZDIJZ). Pooblaščenec je zato ravnal skladno s 3. odstavkom 248. člena ZUP, ki določa, da če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne.
Računi
Odvetniška družba je organu izdala račun št. 61-2013 za opravljene storitve (tožba in nasprotna tožba) z dne 6. 5. 2013. Organ je zavrnil tudi dostop do navedenega računa, vendar je Pooblaščenec ugotovil, da ne obstaja nikakršen razlog za zavrnitev dostopa do te informacije. Poudariti je treba, da ne glede na morebitni obstoj izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, organ mora dovoliti dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pri izstavljenem in tudi plačanem računu (na računu je celo oznaka "plačano") gre torej nedvomno za podatek o porabi javnih sredstev, sredstev organa, zato je Pooblaščenec organu naložil, da prosilki posreduje omenjeni račun št. 61-2013 z dne 6. 5. 2013, in sicer brez prekritih podatkov, saj so vse informacije na njem prosto dostopne. Organ je v izpodbijani odločbi torej napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec v tem delu, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odpravil izpodbijano odločbo in organu naložil posredovanje omenjenega računa.
3. Priloga k točki 3. in 4. dnevnega reda 7. seje sveta šole (izjema varstva sodnega postopka)
Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilcev primarno skliceval na izjemo varstva sodnega postopka po 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
Za uveljavitev predmetne izjeme sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:
1. pridobitev oziroma izdelava dokumenta je namenjena izvedbi sodnega postopka (pogoj namena),
2. obstajati mora stvarna verjetnost, da bo imelo razkritje negativne, škodljive učinke na izvedbo konkretnega postopka (pogoj nastanka škode).
Glede na ugotovitve iz 2. točke obrazložitve te odločbe, je Pooblaščenec izjemo varstva sodnega postopka preverjal le glede dokumentov, ki jih je odvetnica Katja Sibinčič pripravila k točki 3. in 4. dnevnega reda 7. seje sveta šole.
3.1 Dokument, namenjen izvedbi sodnega postopka
Prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen za zatrjevanje izjeme iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je, da je pridobitev oziroma izdelava dokumenta namenjena izvedbi sodnega postopka, konkreten sodni postopek pa še ne sme biti zaključen.
Pooblaščenec ugotavlja, da so bili dokumenti, ki jih je odvetnica Katja Sibinčič pripravila k točki 3. in 4. dnevnega reda 7. seje sveta šole, nedvomno sestavljeni oz. izdelani za izvedbo sodnega postopka. Gre namreč za odgovor na tožbo ter nasprotno tožbo, poleg tega pa še dokazi, ki jih je k omenjenemu odgovoru na tožbo in nasprotni tožbi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani predložil organ kot tožena stranka v delovnem sporu.
Postopek pred Delovnim in socialnim sodiščem je v teku, saj po pojasnilu ravnatelja do prve obravnave še ni prišlo in je zadeva v fazi pisnih vlog in poskusa mediacije.
Pooblaščenec torej ugotavlja, da je prvi kriterij za podanost izjeme iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen, zato je Pooblaščenec nadaljeval s presojo drugega kriterija (nastanek škode).
3.2 Škodni test
Poleg pogoja, da je pridobitev oziroma izdelava dokumenta namenjena izvedbi sodnega postopka, je torej bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ta pogoj zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina oziroma, da bi nastala določena škoda pri izvedbi sodnega postopka. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev mora vsakokrat biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami.
T.i. škodni test mora v vsakem posameznem primeru izvesti organ, ki mora konkretno dokazati nastanek škode. V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi navedel, da se dokumentacija nanaša na sodna spora pred Delovnim in socialnim sodiščem in da je prosilka v teh postopkih predlagana kot priča.
a) Razkritje ne bi škodovalo izvedbi sodnega postopka
Pooblaščenec je podrobno pregledal dokumente, ki predstavljajo priloge k 3. in 4. dnevnega reda 7. seje sveta šole in najprej ugotovil, da naslednji dokumenti ne prestanejo škodnega testa oziroma ni nikakršnega indica, ki bi kazal na to, da bi za izvedbo postopka pred sodiščem nastala škoda:
- poročilo o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov – dopis organa št. SŠ/MK-22 z dne 31. 1. 2013;
- dokument Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. SŠ/MK - 22 z dne 31. 1. 2013;
- priloga 4 dokumenta Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 1. 2013;
- priloga 6 dokumenta Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 1. 2013;
- okrožnica MIZKŠ z dne 6. 6. 2012, zadeva: postopki pred uvedbo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi skupaj s prilogami.
V primeru navedenih dokumentov je pomembno dejstvo, da so nastali popolnoma neodvisno od sodnega postopka (čeprav je prvi pogoj še vedno podan, saj so bili pridobljeni za namene sodnega postopka). Dejstvo je namreč, da če bi prosilka omenjene dokumente zahtevala v kakšnem drugem obdobju, ko sodni postopek (še) ne bi tekel, bi šlo za klasične informacije javnega značaja, za katere je treba dopustiti (delno anonimizirani) dostop. Omeniti je treba tudi, da omenjeni dokumenti vsebujejo zgolj navedbo dejstev, ki jih je organ ugotovil še pred vložitvijo tožbe, ki je sprožila sodni postopek, ter seveda okrožnico MIZKŠ, za katero ne obstaja nobenih razlogov proti razkritju.
Po presoji Pooblaščenca razkritje omenjenih treh dokumentov torej nikakor ne bi moglo povzročiti škodljivih, konkretno izkazanih učinkov na izvedbo sodnega postopka, zato je treba ugotoviti, da je organ napačno uporabil materialno pravo (izjemo sodnega postopka). Pooblaščenec je zato v tem delu, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odpravil izpodbijano odločbo in organu naložil posredovanje navedenih treh dokumentov. Ker pa je v določenem delu dokumentov podana izjema varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec organu naložil, da jih pred posredovanjem prosilke prekrije (gre za podatek o stalnem prebivališču, datumu rojstva, EMŠO in davčni številki, številu let delovne dobe ter podatek o že izkoriščenih dneh dopusta ter dinamiki koriščenja preostalih dni dopusta). Konkretno mora organ prekriti naslednje podatke:
- na poročilu o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov – dopis organa št. SŠ/MK-22 z dne 31. 1. 2013: podatek o datumu rojstva, EMŠO in davčni številki in stalnem prebivališču;
- na dokumentu Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. SŠ/MK - 22 z dne 31. 1. 2013: podatek o stalnem prebivališču, datumu rojstva, EMŠO in davčni številki, celotno točko 6 "izreka" (od besede Delavki do besed deleža dopusta razen skupnega števila dni letnega dopusta), ter podatek o številu let delovne dobe;
- na Prilogi 4 dokumenta Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 1. 2013: datum in kraj rojstva, stalno prebivališče;
- na Prilogi 6 dokumenta Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 1. 2013: datum in kraj rojstva, stalno prebivališče.
Drugih podatkov na omenjenih dokumentih in na okrožnici MIZKŠ z dne 6. 6. 2012 ni treba prekrivati, saj ne gre za varovane podatke. Drugi osebni podatki, ki se nahajajo na teh dokumentih, se nanašajo na javne uslužbence, zato je treba po določbi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ njihove podatke razkriti.
b) Razkritje bi škodovalo izvedbi sodnega postopka
Pooblaščenec je natančno preučil vsebino preostalih dokumentov in prišel do ugotovitve, da bi njihovo razkritje javnosti dejansko lahko povzročilo škodo za izvedbo sodnega postopka. Gre za naslednje dokumente:
- odgovor na tožbo in nasprotno tožbo z dne 17. 4. 2013;
- dopis MIZŠ št. 1000-18/2013/6 z dne 28. 3. 2013 (nakazilo sredstev za odpravnino);
- dopis odvetniške družbe z dne 10. 4. 2013, naslovljen na MIZŠ;
- tri izjave zaposlenih z dne 15. in 16. 4. 2013;
- dopis prosilke z dne 7. 1. 2013.
Poudariti je treba, da je delovnopravni sodni postopek resnično na samem začetku, saj ni bila razpisana še nobena obravnava na sodišču, priče niso bile zaslišane in dokazi niso bili izvedeni. Pomembno je tudi, da bosta stranki poskusili spor rešiti z mediacijo, za katero sploh velja stopnja zaupnosti, ki jo opredeljuje tudi 11. člen Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Ur.l. RS, št. 56/2008; ZMCGZ). Ta določa, da so vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora.
Pooblaščenec je torej posebno težo pri presoji škode za izvedbo postopka dal fazi, v kateri se nahaja sodni postopek. Najpomembnejšo vlogo pa je igrala vsebina dokumentov, saj gre za podatke iz odgovora na tožbo in nasprotne tožbe, ki v tej fazi postopka predstavljajo zgolj navedbe strank, ki se z novimi vlogami lahko spremenijo, dopolnijo, prekličejo, če bi mediacija uspela, celo umaknejo. V odgovoru na tožbo in v nasprotni tožbi so predlagani in predloženi tudi dokazi, ki seveda še niso bili izvedeni. Če bi se javnost v tej fazi postopka seznanila z dokaznimi predlogi (ki se lahko, kot rečeno, še spremenijo ali dopolnijo), bi po presoji Pooblaščenca lahko nastala škoda za izvedbo samega postopka. Posebej to velja zaradi okoliščin tega primera, ko gre za dodelitev visoke odpravnine, in bi razkritje v javnosti lahko vplivalo na izjave prič in na splošno na zavarovanje dokazov v postopku. Ob tem Pooblaščenec sicer pojasnjuje, da namen izjeme iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni v varovanju strank postopka, temveč varovanje sodišča in nenazadnje načela materialne resnice oziroma trditveno-dokaznega bremena, torej na nek način varovanje verodostojnosti in trdnosti samega postopka.
Kot že omenjeno, so odgovoru na tožbo in nasprotni tožbi priloženi tudi dokazi, katere izvedbo predlaga tožena stranka. Pooblaščenec meni, da so še neizvedeni dokazi v tem primeru še toliko bolj občutljivi dokumenti, katerih razkritje bi lahko škodljivo vplivalo na izvedbo postopka. Dokazi namreč delijo usodo navedb v odgovoru na tožbo in nasprotni tožbi, ki še niso preverjeni in jim mora sodišče šele potrditi ali ovreči – če bo do izvedbe dokazov v sodnem postopku zaradi poskusa mediacije sploh prišlo.
Po presoji vseh okoliščin primera je Pooblaščenec glede zgoraj navedenih dokumentov torej ugotovil, da bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi sodnega postopka v delovnopravnem sporu pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Ker je torej podana izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec v tem delu, skladno s 1. odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil pritožbo prosilke, ker je ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.
Pooblaščenec pa še pojasnjuje, da postopek po ZDIJZ ni najbolj primeren za pridobivanje dokumentov, ki jih lahko stranke postopka po določbah procesne zakonodaje načeloma brez omejitev pridobijo na pregledovanje in prepisovanje. ZDIJZ namreč ne razlikuje med strankami konkretnih postopkov, ki so jim določena dejstva že znana in ki imajo zaradi varstva več ustavnih načel pravico pridobiti dokumentacijo, pomembno za postopek, ter med "navadnimi" prosilci, ki jim ZDIJZ daje pravico do določenega nadzora nad delovanjem organov širšega javnega sektorja.
4. Sklepno
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji v določenem delu napačno uporabil določbe materialnega prava, v delu je bil izrek izpodbijane odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, deloma pa je organ pravilno in zakonito zavrnil zahtevo prosilke. Skladno z določbo 1. odstavka 252. člena ZUP je zato Pooblaščenec deloma odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam rešil zadevo - organu je naložil, da najkasneje v roku 31 dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilki posreduje fotokopijo dokumentov, navedenih v izreku te odločbe, pri čemer mora prekriti varovane osebne podatke, ki jih je Pooblaščenec prav tako navedel v izreku te odločbe. V preostalem delu pa je Pooblaščenec ravnal skladno s 1. in 3. odstavkom 248. člena ZUP in pritožbo zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka