Prosilec - Višje sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-164/2013/2
Kategorije: Osebni podatek, Tajni podatki, Test interesa javnosti
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je prosilec zahteval obrazložene ocene sodniške službe, ki jih je za tri sodnike Okrožnega sodišča v Ljubljani izdelal Personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani. Organ je zahtevo zavrnil in se pri tem skliceval na obstoj izjem po 1. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec poudaril, da je v odločbi o oceni sodniške službe neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije izključno izrek odločbe – to je odločitev glede ocene sodniške službe in zadnji odstavek obrazložitve, iz katerega izhaja povzetek ocene. Glede preostalih informacij v obrazložitvi zahtevanih sodniških ocen pa je odločil, da jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki bi presegle izjemo varstva osebnih podatkov iz tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ODLOČBA:
Številka: 090-164/2013/2
Datum: 5. 8. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena ter 1. odst. 251 člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 11. 7. 2013 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 20. 6. 2013, št.: Su 245/2013, Višjega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba organa z dne 20. 6. 2013, št.: Su 245/2013 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, na naslov njegovega prebivališča ali po elektronski pošti, posredovati fotokopije ocen sodniške službe, številke: Su 44-1/2012-1009, Su 44-1/2012-1010, Su 44-1/2012-1011, vse z dne 22. 3. 2013, na način, da mu posreduje prve strani dokumentov, do besede »obrazložitev« in zadnje strani dokumentov, od vključno zadnjega odstavka obrazložitve (pred pravnim poukom) naprej.
2. V preostalem delu, v katerem zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 10. 6. 2013 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval, da mu organ, na naslov ali po elektronski pošti, posreduje fotokopijo ali prepis obrazloženih ocen sodniške službe, ki jih je za tri sodnike Okrožnega sodišča v Ljubljani izdelal Personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani. Gre za oceno sodnikov, nad katerimi je bil po odredbi predsednika Vrhovnega sodišča RS nedavno opravljen strokovni nadzor.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 20. 6. 2013, št.: Su 245/2013, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da se ocena sodniške službe za sodnike v skladu z 31. členom Zakona o sodniški službi (ZSS) izdela vsaka tri leta, pred tem časom pa na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje ali sodnika samega. Oceno izdela pristojni personalni svet. Personalni sveti so kolegijski organi, ki se oblikujejo pri okrožnih, višjih in vrhovnem sodišču. Na podlagi drugega 30. člena Zakona o sodiščih (ZS) je personalni svet višjega sodišča pristojen za ocene sodniške službe za sodnike okrajnih in okrožnih sodišč in za druga opravila, ki se nanašajo na kadrovske in druge zadeve sodnikov višjega, okrožnega ali okrajnega sodišča, če tako določa zakon. V konkretnem primeru je Personalnemu svetu Višjega sodišča v Ljubljani izdelavo sodniške ocene za tri sodnike Okrožnega sodišča v Ljubljani, predlagal predsednik Vrhovnega sodišča. Na tej podlagi je Personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani na seji dne 22. 03. 2013 obravnaval delo omenjenih treh sodnikov ter zanje, v skladu z 32. členom ZSS, sprejel oceno sodniške službe. Zahtevana informacija torej obstaja in se nahaja v obliki dokumentov, ki so nastali v okviru delovnega področja višjega sodišča ter personalnega sveta kot kolegijskega organa sui generis tega sodišča, zato je mogoče ugotoviti, da gre v konkretnem primeru za dokumente, ki so po definiciji ZDIJZ informacija javnega značaja. Za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), kar pomeni, da so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem ter jo na tej podlagi lahko pridobijo na vpogled, oziroma pridobijo njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Organ pa lahko delno ali v celoti zavrne dostop v primerih izjem, ki jih ZDIJZ določa v prvem odstavku 6. člena. Organ je ocenil, da takšne izjeme obstojijo, in sicer tako izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot tudi izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri razlagi izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba izhajati iz posebnega položaja, ki ga ima sodstvo, kot ena izmed samostojnih in neodvisnih vej oblasti v državi, vendar pa se zaradi posebne narave ocene sodniške službe izjema po 1. točki prepleta z izjemo 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S tem je priznana izjema od načela prostega dostopa, ki kot legitimnega priznava osebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Pri oceni sodniške službe gre za podatke, ki so glede na ureditev v ZSS tajni, na kar je v ZSS na več mestih jasno in decidirano zapisano, kot tudi osebni v skladu z ZVOP-1. Ocena sodniške službe pa kot takšna vsebuje tudi vrsto osebnih podatkov sodnika, na katerega se nanaša, ki uživajo posebno varstvo po ZDIJZ in ZVOP-1 (npr. datum rojstva, drugi osebni podatki sodnika...). Res je sicer, da gre hkrati tudi za osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, kar pomeni, da bi jih ob upoštevanju določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ organ lahko posredoval javnosti. Ocena sodniške službe namreč po svojem namenu pomeni pregled učinkovitosti in kvalitete dela sodnika v nekem časovnem obdobju, pri čemer se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov, ki izkazujejo izpolnjevanje kriterijev iz 29. člena ZSS. Kot takšna je torej povezana z opravljanjem javne funkcije, zato na prvi pogled sklicevanje na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne bi bilo uspešno. Ne glede na zgoraj navedeno pa je po oceni organa pri razlagi izjeme nujno potrebno upoštevati in zato tudi izhajati iz posebnega položaja, ki ga ima sodstvo kot ena izmed samostojnih in neodvisnih vej oblasti v državi, kot tudi izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki se na več mestih kaže v ZSS. Pomembnost tega se kaže že v ureditvi na ustavni ravni, saj Ustava Republike Slovenije sorazmerno obširno in podrobno ureja področje delovanja sodstva. Kot posebej očitno se na ustavni ravni tako kažeta zahtevi po neodvisnosti in nepristranskosti, ki sta tako temeljna postulata delovanja sodstva kot neodvisne veje oblasti ter hkrati njun garant. Tako določena vloga sodstva v družbi je izpeljana tudi na zakonski ravni. Zakon o sodiščih (ZS) jasno izpostavlja zahtevo, da je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon (prvi odstavek 3. člena), s čimer določba jasno kaže na neodvisnost in samostojnost sodnikov, ki so dejanski izvrševalci sodne veje oblasti. ZSS, ki je temeljni predpis s področja urejanja sodniške funkcije, pa med drugim določa sistem notranjih kontrol v sodni veji oblasti. Te kontrole zagotavljajo, da je delo sodnikov podvrženo neodvisni in strokovni kontroli ter nadzoru preko institutov, ki so v ta namen v ZSS predvideni. Ti instituti zagotavljajo notranjo celovitost pravosodja, hkrati pa sodstvu omogočajo, da navzven uveljavlja ustrezno avtoriteto. Med najpomembnejše notranje kontrole sodi redno spremljanje dela sodnikov preko obveznosti izdelave ocene sodniške službe. Te za vse sodnike izdelujejo vsaka tri leta, za sodnike začetnike pa v prvih treh letih opravljanja sodniške službe vsako leto. Določeni so postopek in kriteriji, ki jih je treba presojati pri njihovi izdelavi, posebej tudi, kakšne so posledice posameznih ocen. Določen je pritožbeni postopek oziroma postopek preverjanja pravilnosti sprejetih ocen sodniške službe. V ZSS je zakonodajalec poseben poudarek namenil temu, da je natančno določil, komu in na kakšen način se vročajo ter kdo se z njihovo vsebino lahko seznani. Na posebno občutljivost ocen sodniške službe kaže v tem smislu določba 36. člena ZSS, po kateri se upravičenim prejemnikom ocena sodniške službe pošlje pisno in zaupno. Podobno je določeno tudi v 72. členu ZSS, ki podatke o oceni sodniške službe in podatke o učinkovitosti sodnikovega dela določa kot tajne. ZSS torej ocenam sodniške službe z opredelitvijo tajnosti oziroma zaupnosti daje poseben poudarek ter posledično vsem deležnikom, ki so udeleženi v postopek izdelave ocene sodniške službe, tudi skrb, da se z njihovo vsebino ne seznanijo nepooblaščene osebe. Na to kaže tudi dejstvo, da se ocene sodniške službe vodijo v posebnem SuZ vpisniku, v katerem se na podlagi 275. člena Sodnega reda vodijo zaupne in strogo zaupne zadeve sodne uprave. Upravno sodišče RS je v eni od svojih odločb že izpostavilo stališče, da je pod izjeme pod 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ mogoče uvrstiti tudi tiste podatke, ki so kot tajni opredeljeni v kakšnem drugem prepisu, v kolikor je to zakon, kar pomeni, da med tajne podatke ni mogoče uvrstiti samo tistih, ki so kot takšni bili določeni na podlagi Zakona o tajnih podatkih (ZTP). ZSS pojem »tajni podatek« pozna in ga opredeljuje kot je že bilo poudarjeno, v 72. členu. Veljavna zakonodaja pozna več primerov in kategorij varovanih podatkov, ki so na takšen ali drugačen način označeni kot tajni, zaupni ali z drugim poimenovanjem ter so kot takšni del pravnega reda Republike Slovenije in jih je kot takšne potrebno ločiti od tajnih podatkov po ZTP, vendar to še ne pomeni, da ti podatki ne uživajo varstva iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V nasprotnem primeru bi bilo določbe takšnih predpisov (ZSS) v praksi nemogoče izvajati oziroma bi se za različne kategorije državljanov izvajale neenako. S tem, ko je zakonodajalec v ZSS oceno sodniške službe oziroma podatke v njej označil kot tajne, pa je jasno določil namen, ki je v tem, da je s temi podatki potrebno ravnati s povečano skrbnostjo v smislu njihove hrambe, načina posredovanja, možnosti vpogleda in upravljanja z njimi. To se v ZSS kaže v tem, da so jasno in natančno določne osebe, katerim se njegova vsebina lahko razkrije, saj se ta po ZSS lahko posreduje le ocenjevanemu sodniku in predsedniku sodišča, na katerem sodnik opravlja sodniško službo, oceno za sodnika, ki je predsednik sodišča, predsedniku sodišča neposredno višje stopnje, za sodnika, ki je dodeljen po 71. členu tega zakona, pa predstojniku organa. ZSS prav tako v zvezi z oceno sodniške službe zelo jasno določa tudi pravico do vpogleda, ko jo omejuje le na sodnika, na katerega se podatki nanašajo, sodni svet, pristojni personalni svet, disciplinsko sodišče, disciplinskega tožilca in predsednika sodišča zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu (ZSS) in zakonu, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč. Po oceni organa je na tej podlagi torej jasno razviden namen zakonodajalca, ki je dal varovanju ocen sodniške službe posebno težo, saj je z opredelitvijo tajnosti močno zožil krog tistih, ki se z zaključki, ki so zapisani v oceni sodniške službe, lahko tako ali drugače seznanijo. Očitno torej je, da je krog upravičencev zelo ozko začrtan že v okviru sodstva, zato je mogoče sklepati, da je še močnejše varstvo potrebno zagotoviti tudi navzven, nasproti javnosti. Ni namreč logična razlaga, po kateri bi do takšnih podatkov lahko javnost dostopala neomejeno, hkrati pa je pravica biti seznanjen z oceno sodniške službe znotraj sodstva določena zelo ozko. V zvezi s tem organ izpostavlja tudi odločbo Pooblaščenca oziroma stališče, ki ga je sprejel pri odločanju o zahtevi po posredovanju ocene sodniške službe. Pooblaščenec je namreč ocenil, da bi razkritje ocen sodečih sodnikov, ki predstavljajo sodni sistem, lahko privedlo do nezaupanja javnosti v sodstvo in s tem tudi do poslabšanja vtisa o sodstvu kot neodvisni in nepristranski veji oblasti, ki deluje strokovno in po najvišjih moralnih načelih. To stališče je bilo sicer sprejeto v odločbi, s katero je bilo zahtevi za posredovanje ocene sodniške službe ugodeno, vendar je šlo za specifični primer ocene sodniške službe sodnice, ki ji je sodniška funkcija prenehala zaradi razrešitve. V primeru okrožnih sodnikov pa gre za drugačen primer, saj ti sodniško funkcijo opravljajo in bi kakršnakoli razkritje, ali s tem povezana nestrokovna razprava o njihovi oceni sodniške službe, lahko škodila tako njihovi vlogi sodnikov kot tudi sodstva kot celote. Kot je že poudaril Pooblaščenec, pa bi takšna nestrokovna razprava lahko omajala vtis javnosti o neodvisnem, nepristranskem in strokovnem sodstvu, kar je v nasprotju s cilji, ki jih je zasledoval ustavodajalec z ustavnimi določbami o sodstvu in pomeni veliko nevarnost za celoten pravni sistem. Takšna ocena je po mnenju organa še bolj na mestu v aktualnih razmerah, ko so pavšalne in nestrokovne ocene o delu sodnikov in sodstva pogoste in sodstvu izrazito nenaklonjene, ne glede na njihovo (ne)utemeljenost. S tem organ ne misli, da je odločitev o (ne)razkritju ocen sodniške službe potrebno sprejeti glede na aktualne razmere v družbi, ki so sodstvu bodisi naklonjene ali pač ne, pač pa ima v mislih predvsem to, da lahko nestrokovna obravnava gradiva v javnosti omaja zaupanje javnosti in državljanov v sodstvo in njegovo delo, oziroma omaja njegovo avtoriteto, ki je v odnosu do državljanov nujno potrebna za nemoteno izvajanje njegove primarne funkcije, to je sojenja. Glede na navedeno organ sicer meni, da bi razkritje ocene sodniške službe za javnost gotovo bilo interesantno, vendar pa ne hkrati tudi v javnem interesu. Možne posledice, ki bi se lahko predvsem pokazale v povečanem nezaupanju v delo sodstva in posledično v pritisku na njegovo neodvisnost, kažejo namreč na to, da se interes javnosti v tem delu mora umakniti drugim interesom, ki so kot takšni zapisani v Ustavi RS ter v ZSS. Organ je glede na navedeno opravil tudi oceno, ali je možen delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ. Ocenjuje, da je ocena sodniške službe vsebinsko skladna le v primeru, če se jo obravnava kot celoto. Vsako iztrganje enega njenega dela ali obravnava le enega od kriterijev iz 29. člena ZSS brez upoštevanja vseh ostalih je lahko zavajajoče in ne daje prave slike o delu sodnika. Na ta način ni mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, saj bi glede na prepletenost podatkov v oceni sodniške službe delno razkritje ogrozilo njeno zaupnost kot tudi sporočilnost, kar pa bi doseglo namen, obraten od tega, ki se zasleduje z Ustavo RS ter ZSS in ki je v neodvisnosti in nepristranskosti dela sodnikov in sodstva.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 11. 7. 2013 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa nato pa navedel: Glede zaupnosti podatkov prosilec poudarja, da podatki v zahtevani oceni niso bili opredeljeni kot tajni na podlagi ZTP, pač pa se je organ v odločbi skliceval zgolj na ZSS, po katerem so podatki iz ocene sodniške službe zaupni oziroma tajni. Iz navedenega izhaja, da ni podan ne materialni ne formalni kriterij za opredelitev podatka kot tajnega, zato je sklicevanje organa na izjemo iz 1. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ neutemeljeno. Glede posebnega položaja sodišča in ureditve po ZSS prosilec navaja, da ZDIJZ predstavlja edini zakon, ki ureja področje dostopa do informacij javnega značaja, hkrati pa predstavlja krovni zakon, ki to področje ureja dosledno in celovito. ZDIJZ velja tudi za organ, pri čemer mu ne daje nikakršnega posebnega statusa. Določbe drugih zakonov, ki določajo, da so določeni podatki zaupni, so po mnenju prosilca, v postopkih dostopa do informacij javnega značaja, brezpredmetni. Glede izjeme varstva osebnih podatkov je prosilec poudaril, da v primeru, ko gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, ni dopustno sklicevanje na varstvo osebnih podatkov. Na navedbe organa, da bi se z razkritjem ocen sodniške službe posameznim sodnikom omajal vtis javnosti o neodvisnem, nepristranskem in strokovnem sodstvu, prosilec navaja, da ugled sodstva v javnosti zmanjšuje tudi skrivanje storjenih napak, prikrivanje slabega dela sodnikov, netransparentnost delovanja v pravosodju, subjektivno ocenjevanje in vsi drugi pojavi, ki ustrezajo definiciji korupcije.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 22. 7. 2013, št. Su 245/2013, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti, ki jih prosilec zahteva, izpolnjujejo vse zakonske kriterije iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj organ z dokumenti razpolaga v materializirani obliki in izvirajo iz delovnega področja oziroma pristojnosti organa.
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi opiral na izjemi iz 1. in 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije dejansko predstavljajo zatrjevani izjemi.
Določba 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Organ se je pri sklicevanju na navedeno izjemo oprl na ZSS, ki v 72. členu določa, da so podatki iz osebne evidence, v okvir katere sodi tudi ocena sodniške službe, tajni.
Pooblaščenec se ne strinja z obrazložitvijo organa, da za področje sodstva tajnost predpisuje ZSS, saj ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/2006, uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZTP). Iz tega izhaja posledica, da če dokument ni opredeljen oziroma označen kot tajen na podlagi in v skladu z ZTP, organ zavezanec po ZDIJZ ne more zavrniti dostopa do informacije, sklicujoč se na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da se zaradi posebne narave ocene sodniške službe izjema po 1. točki prepleta z izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tudi Pooblaščenec ocenjuje, da je zakonodajalec s takšno določbo v 36. in 72. členu ZSS imel le namen varovati določene osebne podatke (npr. oceno sodniške službe) in preprečiti vsesplošen dostop do njih ter njihovo zlorabo. Nikakor pa ni mogoče govoriti o obstoju izjeme »tajni podatki«, ki je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. ZTP predpisuje poseben postopek (izpolnjevanje formalnih in materialnih kriterijev), da lahko govorimo o tajnih podatkih oziroma, da se določen podatek označi za tajen. S strogim načinom določanja podatkov za tajne se namreč preprečuje zloraba instituta tajnosti podatka za prikrivanje različnih nepravilnosti in nezakonitosti v organih. Glede na navedeno ni mogoče slediti razlagi, da bi pojem »tajen podatek« opredeljen v ZSS, ki samo obrobno omenja tajnost podatka, pri čemer ne definira, kaj naj bi ta pojem sploh predstavljal, obravnavali enakovredno opredelitvi po ZTP, na katerega se sklicuje izjema iz prve točke prvega odstavka ZDIJZ in se nanaša na javno varnost, obrambo države, zaupnost mednarodnih odnosov, zaupnost obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov. Če odmislimo dejstvo, da se informacije po ZSS ne nanašajo na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva oziroma takega pomena, da jih je ob izpolnjevanju nadaljnjih pogojev, mogoče varovati s stopnjo tajnosti, niti ni mogoče ugotoviti, v katero stopnjo tajnosti jih je ZSS uvrstil, saj za iste podatke omenja tako izraz »tajni« kot tudi »zaupni« (pri posredovanju), kar pomeni, da ni jasno niti, kakšno stopnjo varovanja je imel zakonodajalec v mislih. Vse navedeno nedvomno kaže na to, da v ZSS izraz »tajni« ni uporabljen v pomenu, kot ga opredeljuje ZTP, temveč z vidika varovanja osebnih podatkov. Tudi v drugem odstavku 38. člena Ustave RS je uporabljen izraz »varstvo tajnosti osebnih podatkov«, kar pa po oceni Pooblaščenca zagotovo ne pomeni, da bi morali zaradi ustavne določbe vse osebne podatke obravnavati kot tajne. V ZTP je namreč področje določanja, varovanja in dostopnosti javnih podatkov urejeno enotno, celovito in za vse državne organe enako, saj je le tako mogoče preprečiti zlorabo instituta »tajni podatek«. Zato ni nobene logične razlage, ne pravne podlage, da bi določbe v ZSS ustvarile »novo vrsto tajnih podatkov«, ki so absolutno tajni in jih ne zavezujejo kriteriji po ZTP, hkrati pa bi sodili v okvir izjeme po ZDIJZ. Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podana izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede izjeme varovanja osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ Pooblaščenec poudarja, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke.
V obravnavanem primeru so predmet presoje ocene sodniške službe sodnikov, ki še vedno opravljajo sodniško službo, in jih je izdelal personalni svet višjega sodišča na podlagi ZSS in predstavljajo pregled učinkovitosti in kvalitete dela sodnikov v nekem časovnem obdobju. Ocena sodniške službe se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 29. člena tega zakona, kar pomeni, da gre nedvomno za osebne podatke v smislu 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je na podlagi navedenih podatkov oseba določljiva. Kot je pravilno ugotovil tudi organ, pa pri presoji, ali gre za varovane osebne podatke, ni mogoče mimo določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Sodniki so javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, zato je na prvi pogled povsem logičen zaključek, da je tudi ocena njihovega dela povezana z opravljanjem javne funkcije in kot taka prosto dostopna informacija. Vprašanje, ki sledi pa je, kako široko oziroma ozko je treba razlagati pojem »ocene sodniške službe«, ki je (še) v neposredni povezavi z opravljanjem javne funkcije? Ocena sodniške službe je sestavljena iz izreka - odločitve in iz obrazložitve ocene, ki zajema nabor različnih osebnih podatkov sodnikov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti (ne)izpolnjevanje pogojev iz 29. člena ZSS: 1. strokovno znanje, 2. delovne sposobnosti, 3. sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, 4. opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov, 5. varovanje ugleda sodnika in sodišč, 6. sposobnost ustnega in pisnega izražanja, 7. opravljeno dodatno delo pri izvrševanju sodne funkcije, 8. odnos do sodelavcev pri opravljanju sodniškega dela; 9. sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta. V 29. členu ZSS je podrobno opredeljeno, za vsak kriterij posebej, kaj mora biti predmet preizkusa, kar pomeni, da je bil personalni svet zavezan posamezne kriterije vsebinsko napolniti z obrazložitvijo, ki ob tem nujno kaže tudi na osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti sodnika (način reševanja zadev, strokovnost, ali so odločbe pravilne in kvalitetne, pripravljenost za dodatno delo, dogodki izven službe v povezavi z ugotavljanjem varovanja ugleda sodnika in sodišča, …), za katere Pooblaščenec ocenjuje, da jih v skladu z načelom sorazmernosti (1. in 3. odstavek 15. člena Ustave RS in 3. členom ZVOP-1) ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Pri presoji, kako daleč v zasebnost javnega uslužbenca ali funkcionarja lahko poseže zakonska določba »v povezavi z opravljanjem javne funkcije« je vendarle treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Gre namreč za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer. Zgolj zato, ker nekdo opravlja javno funkcijo še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. Zato je treba, kljub določbi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo. Obrazložitev ocene sodniške službe je namenjena izključno ocenjevani osebi, primarno, da lahko zavaruje svoje pravice z vidika pravnega varstva, prav tako pa je na podlagi ugotovitev seznanjena, ali delo opravlja kvalitetno oziroma lahko izve, kakšne so njene pomanjkljivosti. Podrobne ugotovitve v obrazložitvi ocene sodniške službe pa rezultirajo v sami odločitvi – oceni in v zadnjem odstavku obrazložitve, kjer je personalni svet zgolj povzel zakonske določbe za vsak kriterij posebej, ali jih sodnik izpolnjuje ali ne. Pooblaščenec tako poudarja, da je v odločbi o oceni sodniške službe neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije izključno izrek odločbe – to je odločitev glede ocene sodniške službe in zadnji odstavek obrazložitve, iz katerega izhaja povzetek ocene. Iz navedenih informacij namreč izhaja odločitev glede ocene sodiniške službe in informacije o tem, ali sodnik »ustreza« sodniški službi oziroma ali izpolnjuje pogoje za napredovanje ali ne. Ostale informacije v obrazložitvi, v katerih se prepletajo osebne lastnosti, sposobnosti, značilnosti posameznega sodnika, pa sodijo v zasebno sfero sodnika in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije. Pooblaščenec ob tem dodaja, da se strinja z navedbami organa, da je treba v danem primeru upoštevati tudi poseben položaj sodstva in sodnikov, ki izvršujejo tretjo vejo oblasti. Za vsako državo je izjemnega pomena zaupanje državljanov v sodstvo, to pa je v prvi vrsti odvisno od vtisa, ki ga ima javnost o sodstvu. Seveda to ne pomeni, da je treba za dosego tega cilja skrivati nepravilnosti. Prav zato so tudi v sodstvu vzpostavljeni mehanizmi nadzora, ki skrbijo za odpravo nepravilnosti in anomalij, ob tem pa še vedno skrbijo, da ugled sodstva v javnosti ni omajan. Tudi ocena sodniške službe sodi v okvir tega nadzora, zato je informacija o tem, ali določen sodnik izpolnjuje pogoje za opravljanje sodniške funkcije in kakšna je odločitev nadzornega organa v zvezi s tem, nedvomno v povezavi z opravljanjem javne funkcije. Pooblaščenec ob tem poudarja, da kljub posebnemu položaju sodstva in kljub ustavni zahtevi po neodvisnosti in nepristranskosti, to ne more biti v celoti izločeno iz zahteve po transparentnem delovanju, ki velja za vse državne organe v demokratični družbi. Po oceni Pooblaščena je transparentnost nadzora nad delom sodnikov dosežena z dostopom do odločitve in povzetka v zadnjem odstavku obrazložitve zahtevanih odločb, kjer je z zakonskimi določbami pojasnjeno, katere kriterije iz 29. člena ZSS sodnik (ne)izpolnjuje. Glede preostalih informacij v obrazložitvi zahtevanih sodniških ocen pa je Pooblaščenec odločil, da jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki bi presegle izjemo varstva osebnih podatkov iz tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da ocena sodniške službe vsebuje tudi imena in priimke predsednika in članov Personalnega sveta Višjega sodišča, ki je sprejel ocene sodniške službe. Pooblaščenec poudarja, da so vse osebe na zahtevanih dokumentih navedene v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo kot javni funkcionarji, zato ne gre za varovane osebne podatke. Ti osebni podatki so tako, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni.
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec je po pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da je delni dostop mogoč, in sicer na način, da organ prosilcu posreduje fotokopije ocen sodniške službe številke: Su 44-1/2012-1009, Su 44-1/2012-1010, Su 44-1/2012-1011, vse z dne 22. 3. 2013, na način, da mu posreduje prve strani dokumentov, do besede »obrazložitev« in zadnje strani dokumentov, od vključno zadnjega odstavka obrazložitve (pred pravnim poukom) naprej, ostale dele zahtevanih dokumentov pa prekrije.
Pooblaščenec nadalje tudi ugotavlja, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumentov oziroma do njihovih delov iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so morebiti interesantni za javnost, nikakor pa niso v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primerih, ko bi razkritje informacij lahko privedlo do posega v varovane osebne podatke, pa tudi do nezaupanja javnosti v sodstvo in s tem do poslabšanja vtisa o sodstvu kot neodvisni in nepristranski veji oblasti, ki deluje strokovno in po najvišjih moralnih načelih. Pooblaščenec je obenem ocenil, da bo v konkretnem primeru zadoščeno interesu javnosti že s tem, da se bo ta seznanila s skupno oceno sodniške službe (izrekom zahtevanih ocen) in povzetkom obrazložitve (zadnjim odstavkom obrazložitve), javni interes za razkritje preostalega dela ocen pa ni podan.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan posredovati fotokopije dokumentov, na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (v katerem je ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe). Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka