Prosilec - Center za socialno delo Tržič
+ -Številka: 090-162/2013/3
Kategorije: Dokument v izdelavi
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval vpogled v spisovno dokumentacijo v upravni zadevi skrbništva za posebni primer. Prosilec je po pregledu spisovne dokumentacije, vključno s popisom spisa, zahteval fotokopije dokumentacije, specificirane po listovnih številkah spisa. Organ je prosilcu zavrnil zahtevano fotokopijo osnutka nedokončane odločbe, ki je še predmet posvetovanja znotraj organa, nedorečeni in nepotrjeni podatki iz odločbe pa bi lahko pomenili napačno razumevanje, posledično pa nepotrebne zaplete, ki so zaradi kompleksne in obsežne problematike obravnavane zadeve še toliko bolj verjetne. Prosilec se je zoper odločbo pritožil. 9. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Pooblaščenec je ugotovil, da so podane vse predpostavke za uporabo izjeme 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-162/2013/3
Datum: 26. 9. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ……………………………………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Centra za socialno delo Tržič, Usnjarska ulica 3, 4290 Tržič (v nadaljevanju organ), št. 1221-11/2010 z dne 27. 5. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 1. 7. 2013 zoper odločbo Centra za socialno delo Tržič, št. 1221-11/2010 z dne 27. 5. 2013, se zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 17. 5. 2013 pri organu zahteval vpogled v spisovno dokumentacijo v upravni zadevi skrbništva za posebni primer, vodenim pri organu pod št. 1221-11/2010, ob tem pa podal še ustno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je po pregledu spisovne dokumentacije, vključno s popisom spisa, zahteval fotokopije dokumentacije, specificirane po listovnih številkah spisa, in sicer listovne številke: 1437, 1426-1434, 1423-1425, 1409, 1391, 1390a, 1360, 1357, 1324-1337 in 1323.
Organ je dne 27. 5. 2013 izdal odločbo št. 1221-11/2010, s katero je prosilcu zavrnil dostop do dokumentov, listovne številke 1424 in 1425 iz spisa 1221-11/2010, ostalo zahtevano dokumentacijo pa je prosilcu posredoval v obliki fotokopij. Organ v odločbi navaja, da je pri pregledu spisovne dokumentacije ugotovil, da listovni številki 1424 in 1425 predstavljata osnutek odločbe, ki jo organ pripravlja v zvezi z odobritvijo nagrade že razrešenemu skrbniku. Navedeni dokument še ni dokončno izdelan, posledično pa seveda ni bil odpremljen, saj še vedno predstavlja predmet razprave pri organu. Nadalje organ navaja, da se v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ prosilcu zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi lahko pomenilo napačno razumevanje njegove vsebine. Na podlagi navedenega je organ prosilcu zavrnil zahtevano fotokopijo osnutka nedokončane odločbe (listovna št. 1424 in 1425), ki je še predmet posvetovanja znotraj organa, nedorečeni in nepotrjeni podatki iz odločbe pa bi lahko pomenili napačno razumevanje, posledično pa nepotrebne zaplete, ki so zaradi kompleksne in obsežne problematike obravnavane zadeve še toliko bolj verjetne.
Prosilec je dne 1. 7. 2013 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec odstopil organu prve stopnje v reševanje. Organ je dne 16. 7. 2013, z dopisom št. 1221-11/2010, pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja in dokumente, o katerih je odločal.
Prosilec v pritožbi z dne 1. 7. 2013 navaja, da se pritožuje predvsem zoper odločitev organa, s katero mu je zavrnil dostop do dokumentov listovna št. 1424 in 1425. Pritožuje pa se tudi glede dela organa in po njegovem mnenju, nevestnega odločanja v zadevah v pristojnosti organa – glede denacionaliziranega premoženja in skrbništva za poseben primer. Prosilec meni, da mu je organ neupravičeno zavrnil dostop, ker naj bi seznanitev z zahtevanim dokumentom povzročila napačno razumevanje, prosilec meni ravno nasprotno – boljše bi razumel vsebino zadeve, na katero se celoten spis nanaša. Prosilec meni, da organ zavrnitev dostopa do določenih dokumentov v postopku denacionalizacije neustrezno »uvaja« in s tem povzroča škodo upravičencem.
Organ je dne 5. 9. 2013 Pooblaščencu še dodatno posredoval dokumente in pojasnila, ki se nanašajo na predmetno zahtevo in pritožbo prosilca.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja.
Pooblaščenec ob navedenem pripominja, da se njegova pristojnost nanaša le na ugotovitve obstoja zahtevanih dokumentov, nikakor pa se ne sme ali more spuščati v vsebinsko pravilno presojo postopkov organov za katere so pristojni (npr. v konkretnem primeru izdaje odločbe o skrbniku za posebni primer), izven postopka dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca o delu organa, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj prosilec v tem delu pritožbe izraža svoje mnenje o sposobnostih uradnikov, izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval dne 17. 5. 2013. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
9. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Na to izjemo se je skliceval tudi organ v odločbi, zato je Pooblaščenec najprej preveril upravičenost uporabe te izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Takšna opredelitev ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:
1. dokument mora biti še v postopku izdelave,
2. dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
3. specifični škodni test.
Podrobnejše kriterije za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (UL RS št. 76/05 in 119/07, 76/2005 in 119/2007, v nadaljevanju Uredba), ki v prvem odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevani dokument – odločbo o skrbništvu za posebni primer 1221-11/2010 z dne 14. 2. 2013 ugotovil, da ta ne vsebuje nobenega podpisa in ga zagotovo ni podpisala oz. kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Dokument na prvi pogled sicer deluje dokončno pripravljen za podpis uradne osebe organa, vendar pa iz uradnega zaznamka organa z dne 18. 3. 2013 št. 1221-11/2010 izhaja, da je bila odločba o skrbništvu za posebni primer posredovana direktorici, vendar ta dokumenta nikoli ni podpisala. V uradnem zaznamku je navedeno tudi, da so se tako pripravljene odločbe v štirih izvodih nekje izgubile ali založile, saj se v spisu ne nahajajo. Organ razpolaga le z nepopolnim izvodom, ki ga je našel shranjenega v elektronski obliki. Ta osnutek odločbe je treba popraviti in ga popravljenega ponovno posredovati direktorici v podpis. Odločba še ni bila spremenjena oziroma popravljena. Odločilno dejstvo torej je, da odločba, ki je predmet odločanja v konkretnem postopku, ni podpisana s strani uradne osebe organa, pristojne za odločanje v posameznem postopku. Pooblaščenec ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da je zahtevani dokument nedvomno v postopku izdelave in je torej izpolnjen prvi kriterij za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prav tako je Pooblaščenec na podlagi dejstev, navedenih v že omenjenem uradnem zaznamku, ugotovil, da je zahtevani dokument v času izdaje prvostopenjske odločbe zagotovo bil še predmet posvetovanja v organu, saj ga mora uradnica še popraviti oziroma spremeniti preden ga ponovno posreduje v podpis uradni osebi organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščene za odločanje. Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da je bil dokument v času odločanja in izdaje izpodbijane odločbe še nedvomno predmet posvetovanja pri organu, zaradi česar šteje za izpolnjen tudi drugi kriterij za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na tem mestu je potrebno omeniti še ZUP oziroma njegov 82. člen, ki v šestem odstavku določa, da ne stranke postopka ali stranski udeleženci (stranke z interesom) ne morejo pregledovati in ne prepisovati zapisnika o posvetovanju in glasovanju in osnutka odločb. Ob tem je v komentarju ZUP (Inštitut za javno upravo) navedeno, da ZDIJZ v 10. točki 6. člena ureja izjemo, ki se nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Takšen dokument je po njihovem mnenju na primer osnutek odločbe, ki ga ZUP (v šestem odstavku) določa kot izjemo.
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal še izpolnjevanje tretjega kriterija za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, to je, ali bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Pooblaščenec je najprej ugotavljal, ali držijo navedbe organa v odločbi, da bi nedorečeni in nepotrjeni podatki iz odločbe pomenili napačno razumevanje, posledično pa nepotrebne zaplete, ki so zaradi kompleksne in obsežne problematike obravnavane zadeve še toliko bolj verjetne. Pooblaščenec se strinja z organom, da lahko nedokončana odločba povzroči napačno razumevanje njene vsebine, in sicer, da gre za uradne podatke organa, na katere se stranke lahko zanesejo, da so resnični, kar pa seveda nikakor ne drži. Pooblaščenec je sledil tudi navedbam organa, da so podatki v odločbi (še) nepopolni, nepreverjeni in neusklajeni in zato (lahko) tudi napačni. Napačni podatki pa vsekakor lahko povzročijo napačno razumevanje, če se stranke nanje zanesejo. Pri tem je Pooblaščenec sledil stališču Upravnega sodišča RS v sodbi pod opr. št. I U 392/2009-11 z dne 10. 6. 2010, da se za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne zahteva obstoj oz. izkaz nastanka škode, ampak je z vidika tega določila bistveno, ali bi razkritje povzročilo napačno razumevanje zahtevanega dokumenta.
Navedeni preprečitvi napačnega razumevanja je namenjen tudi v prejšnjem odstavku omenjeni šesti odstavek 82. člena ZUP.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je v konkretnem primeru izpolnjen tudi tretji pogoj, zato je podana izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker je bil v pritožbenem postopku ugotovljen obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec v pritožbenem postopku presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ in ugotovil, da delni dostop v konkretnem primeru ni možen, ker je celotnen dokument še v fazi osnutka.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec pritožbo prosilca kot neutemeljeno v celoti zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka