Prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-119/2013/4
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval podatke o številu kilometrov za javne uslužbence, ki jih je poimenoval z A, B, C, D, od doma do kraja opravljanja dela. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, z obrazložitvijo, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga ter da, tudi v kolikor bi z njimi razpolagal, gre za varovane osebne podatke. Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil, ker je ugotovil, da organ s podatki nedvomno razpolaga in da ne gre za varovane osebne podatke.
ODLOČBA:
Številka: 090-119/2013/4
Datum: 23. 7. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. ter 2. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………(v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 5. 2013, zoper odločbo št. 090-2/2007/249, z dne 26. 4. 2013, izdalo Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca, z dne 13. 5. 2013 se ugodi in se odločba organa št. 090-2/2007/249, z dne 26. 4. 2013 odpravi v 1. točki izreka ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu najkasneje v 31 dneh od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- za uslužbenca B: 1. točko izreka sklepa organa št. 100-18/2006-GU/20 z dne 31. 8. 2012, pri čemer mora organ prekriti ime in priimek javnega uslužbenca, datum rojstva, hišno številko (ne pa kraja!) in občino bivanja ter naziv delovnega mesta in oddelek, kjer javni uslužbenec dela. Ostali deli predmetnega sklepa (tč. 2, 3., obrazložitev in besedilo spodaj) se prekrijejo v celoti.
- za uslužbenca C: 1., 2. in 3. točko izjave o povračilu stroškov prevoza z dne 13. 9. 2012, št. 100-124/2005-GU/20, pri čemer mora organ prekriti ime in priimek zaposlenega, naziv delovnega mesta, enoto, kjer delavec opravlja delo, hišno številko (ne pa kraja!) in občino bivanja. Ostali deli predmetne izjave (tč. 4. in dalje) se prekrijejo v celoti.
- za uslužbenca D: 1. točko izreka sklepa organa št. 100-37/2005-GU/29 z dne 31. 8. 2012, pri čemer mora organ prekriti ime in priimek javnega uslužbenca, datum rojstva, hišno številko (ne pa kraja!) in občino bivanja ter naziv delovnega mesta in oddelek, kjer javni uslužbenec dela. Ostali deli predmetnega sklepa (tč. 2, 3., obrazložitev in besedilo spodaj) se prekrijejo v celoti.
- za uslužbenca E: 1. točko sklepa organa št. 100-14/2006-GU/8 z dne 31. 8. 2012, pri čemer mora organ prekriti ime in priimek javnega uslužbenca, datum rojstva, hišno številko (ne pa kraja!) in občino bivanja ter naziv delovnega mesta in oddelek, kjer javni uslužbenec dela. Ostali deli predmetnega sklepa (tč. 2, 3., obrazložitev in besedilo spodaj) se prekrijejo v celoti.
- za uslužbenca F: 1. točko sklepa organa št. 100-119/2005-GU/11 z dne 31. 8. 2012, pri čemer mora organ prekriti ime in priimek javnega uslužbenca, datum rojstva, naslov ulice in hišno številko (ne pa kraja oz. občine!) ter naziv delovnega mesta in oddelek, kjer javni uslužbenec dela. Ostali deli predmetnega sklepa (tč. 2, 3., obrazložitev in besedilo spodaj) se prekrijejo v celoti.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 28. 3. 2013 pri organu vložil zahtevo, v kateri navaja, da želi, da mu organ posreduje podatke o oddaljenosti kraja bivanja javnih uslužbencev do delovnega mesta. Navaja, da so kraji prebivanja teh javnih uslužbencev navedeni v njegovi pritožbi Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja, kopijo dokumenta pa poseduje tudi organ, saj jo je posredoval porsilcu dne 9. 3. 2013. Prosilec še dodaja, da naj bo uporabljen daljinometer, ki ga je izbral proračunski uporabnik (TIS), podatki pa naj bodo prekopirani iz uradnih evidenc, ki se uporabljajo za obračun stroškov prevoza na delo.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-2/2007/249 z dne 26. 4. 2013 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja, kot jo zahteva prosilec, ne obstaja. Iz zahteve prosilca po mnenju organa izhaja, da želi podatke o oddaljenosti kraja bivanja javnih uslužbencev do delovnega mesta za kraje, ki so navedeni v njegovi pritožbi Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja, da naj bo uporabljen daljinomer TIS, podatki pa naj bodo prekopirani iz uradnih evidenc, ki se uporabljajo za obračun stroškov na delovno mesto. Zahtevane informacije se torej nanašajo na ugotavljanje oziroma preverjanje razdalij od kraja bivanja javnih uslužbencev do delovnega mesta za potrebe določitve višine stroškov prevoza na delo in z dela. Organ ob tem pojasnjuje, da je za izračun oziroma določitev razdalij za namen povračila stroškov in drugih prejemkov uporabljal daljinomer TIS, ki je javno dostopen na svetovenm spletu http://www.itis.si/. Informacija, kot jo zahteva prosilec, ne obstaja v materializirani obliki, saj organ ne vodi uradne evidence o oddaljenosti kraja bivanja javnih uslužbencev do delovnega mesta. Kljub dolžnosti preverjanja resničnosti navedb v omenjenih izjavah javnih uslužbencev, organ ni dolžan o tem pripravljati izpisov oziroma kakšnih drugih dokumentov, iz katerih bi ti podatki izhajali. Da bi zadostil zahtevi prosilca, bi organ moral ustvariti novo informacijo javnega značaja, česar pa organi po ZDIJZ niso dolžni. Organ ob tem še dodaja, da je za izračun oziroma določitev navedene razdalje v sistemu TIS potreben podatek o naslovu stalnega prebivališča javnega uslužbenca, ki je osebni podatek in ni povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, da bi moral biti javno dostopen v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 13. 5. 2013 vložil pritožbo. Z njo se ne strinja in meni, da zahtevani podatki so informacije javenga značaja in da so v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga. Organ namreč sam določi javnim uslužbencem razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta in te podatke uporablja za obračun stroškov prihoda na delo.
Pritožbo prosilca je organ dne 17. 5. 2013, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Pooblaščenec je organ dne 9. 7. 2013, s pozivom št. 090-119/2013/2, pozval k predložitvi dokumentov, ki jih je zahteval prosilec (torej podatkov o kraju oddaljenosti do službe iz uradnih evidenc, na podlagi katerih organ obračunava stroške prevoza na delo, za javne uslužbence, ki jih je prosilec navedel v pritožbi Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja).
Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril dne 17. 7. 2013. Pojasnil je, da seznama o oddaljenosti kraja bivanja javnih uslužbencev do delovnega mesta ne vodi, zato Pooblaščencu posreduje izjave in sklepe javnih uslužbencev – pravosodnih policistov, zaposlenih v Oddelku Murska Sobota, ki se na delovno mesto vozijo iz krajev, navedenih v pritožbi prosilca na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede na to, da se je organ primarno skliceval na dejstvo, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, je moral Pooblaščenec najprej razjasniti dejstva glede obstoja zahtevanih podatkov. Ob tem Pooblaščenec ugotavlja, da je po ZDIJZ informacija javnega značaja tista informacija, je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati ali pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Pri tem ni nujno, da organ informacijo izdela sam ali pridobi od drugih organov, ampak jo lahko pridobi tudi od subjektov, ki niso zavezanci v smislu ZDIJZ. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti oz. dela (Prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 148 in 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v postopku izdaje izdpobijane odločbe napačno ugotovil dejansko stanje in se postavil na stališče, da z zahtevano informacijo ne razpolaga. Prosilec je zahteval podatke o oddaljenosti kraja bivanja javnih uslužbencev do delovnega mesta, pri čemer je navedel tudi, da naj bo uporabljen daljinometer, ki ga je izbral proračunski uporabnik (TIS), podatki pa naj bodo prekopirani iz uradnih evidenc, ki se uporabljajo za obračun stroškov prevoza na delo. Drži, da organ nima zbranih podatkov o oddaljenosti kraja bivanja javnih uslužbencev do delovnega mesta, ki bi vključevali tudi daljinomer, ki ga je izbral organ. Vendar pa je ta daljinomer (TIS) javno dostopen in prosilec lahko te podatke izračuna sam, vkolikor mu organ seveda posreduje podatke o oddaljenosti kraja bivanja javnih uslužbencev iz uradnih eveidenc, ki se uporabljajo za obračun stroškov prevoza na delo. S temi podatki pa organ nedvomno razpolaga, kar izhaja iz dejstva, da jih je dne 17. 7. 2013 tudi posredoval Pooblaščencu. Organ je tako napačno zaključil, da bi, za ugoditev zahtevi prosilca, moral ustvariti novo informacijo javnega značaja, česar pa ni dolžan.
Po mnenju Pooblaščenca mora organ, upoštevaje 17. člen ZDIJZ in načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi, zahtevo prosilca obravnavati široko. V primeru dvoma, kaj prosilec želi, bi ga bil organ dolžan, v skladu z 18. členom ZDIJZ, pozvati na dopolnitev in mu pri tem nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Organ v konkretnem primeru ni štel, da je zahteva prosilca nejasna in ga ni pozval na dopolnitev, zato bi moral vsebino njegove zahteve obravnavati v najširšem možnem obsegu. To pa pomeni, da bi mu bil dolžan posredovati podatke o oddaljenosti kraja bivanja javnih uslužbencev do delovnega mesta, s katerimi razpolaga in v obliki, ki jo ima na voljo. Ker je organ napačno ugotovil dejansko stanje, je Pooblaščenec, na podlagi 1. in 2. odst. 251. čl. ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in dopolnil postopek ter s svojo odločbo sam rešil zadevo.
V postopku je Pooblaščenec najprej ugotovil, da je prosilec v zahtevi navedel, da ga zanimajo kraji oddaljenosti, kjer prebivajo javni uslužbenci, ki so navedeni v njegovi pritožbi Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja. Po vpogledu v to pritožbo Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec te javne uslužbence označil s črkami B, C, D, E in F, črka A se namreč nanaša na prosilca. Prosilec je tako zahteval podatke za 5 javnih uslužbencev, kot kraje oddaljenosti pa je navedel:
- za uslužbenca B - Logarovci,
- za uslužbenca C – Norički vrh,
- za uslužbenca D – Gornji Črnci,
- za uslužbenca E – Melinci in
- za uslužbenca F – Ljutomer.
Pooblaščenec je iz dokumentacije, ki mu jo je posredoval organ, odbral dokumentacijo, ki se nanaša na javne uslužbence in kraje oddaljenosti, za katere je podatke zahteval prosilec, in sicer:
- za uslužbenca B je to sklep organa št. 100-18/2006-GU/20 z dne 31. 8. 2012, pri čemer podatek o oddaljenosti iz kraja bivanja Logarovci do delovnega mesta, ki zanima prosilca, izhaja iz 1. točke izreka sklepa,
- za uslužbenca C je to izjava o povračilu stroškov prevoza z dne 13. 9. 2012, pri čemer podatek o oddaljenosti iz kraja bivanja Norički Vrh do delovnega mesta, ki zanima prosilca, izhaja iz 1., 2. in 3. točke predmetne izjave,
- za uslužbenca D je to sklep organa št. 100-37/2005-GU/29 z dne 31. 8. 2012, pri čemer podatek o oddaljenosti iz kraja bivanja Gornji Črnci do delovnega mesta, ki zanima prosilca, izhaja iz 1. točke izreka sklepa,
- za uslužbenca E je to sklep organa št. 100-14/2006-GU/8 z dne 31. 8. 2012, pri čemer podatek o oddaljenosti iz kraja bivanja Melinci do delovnega mesta, ki zanima prosilca, izhaja iz 1. točke izreka sklepa,
- za uslužbenca F je to sklep organa št. 100-119/2005-GU/11 z dne 31. 8. 2012, pri čemer podatek o oddaljenosti iz kraja bivanja Ljutomer do delovnega mesta, ki zanima prosilca, izhaja iz 1. točke izreka sklepa.
Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da prosilec iz dokumentov, ki so predmet presoje, ni zahteval drugih podatkov, razen podatka o oddaljenosti od navedenega kraja bivanja (ki jih je sam navedel) do službe (v km). Ker drugi deli dokumentov niso bili predmet zahteve prosilca, mora organ te dele prekriti, Pooblaščenec pa se v vprašanje, ali gre v tem delu za prosto dostopne ifnormacije ali ne, ni spuščal (ker, kot že pojasnjeno, ti podatki niso bili predmet zahteve prosilca in tako tudi niso predmet tega pritožbenega postopka).
Glede navedbe organa, da so podatki o naslovu stalnega prebivališča javnega uslužbenca, osebni podatki, ki niso povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in so kot taki varovani, Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec podatka o naslovu stalnega prebivališča posameznega poimensko določenega javnega uslužbenca ni zahteval, prav tako ni zahteval podatkov o imenih in priimkih javnih uslužbencev, skupaj s krajem bivanja oz. točnim naslovom prebivališča. Po oceni Pooblaščenca je v konkretnem primeru prosilcu, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ, mogoče ugoditi in mu posredovati zahtevane podatke, ne da bi posegli v pravico do varstva osebnih podatkov. Zgolj na podlagi podatka o tem, koliko km organ priznava x javnemu uslužbencu za prevoz na delo iz določenega kraja do delovnega mesta, namreč posameznik še ni določljiv. Ob tem je treba upoštevati, da se standard določljivosti v postopku odstopa do informacij javnega značaja presoja z vidika javnosti in da posebne okoliščine, ki so morebiti znane samo prosilcu, ne pa širši javnosti, pri tej presoji niso upoštevne. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se namreč odloča po t.i. načelu erga omnes, kar med drugim pomeni, da ko je določena informacija javnega značaja prosto dostopna, je takšna za vse in ne samo za prosilca, obenem pa vprašanje prostega dostopa do določene informacije ne more biti odvisno od konkretnega prosilca, ampak mora biti enako za vse prosilce.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da mora organ prosilcu, v obliki delnega dostopa, posredovati naslednje dele navedenih dokumentov:
- za uslužbenca B: 1. točko izreka sklepa organa št. 100-18/2006-GU/20 z dne 31. 8. 2012, pri čemer mora prekriti ime in priimek javnega uslužbenca, datum rojstva, hišno številko (ne pa kraja!) in občino bivanja ter naziv delovnega mesta in oddelek, kjer javni uslužbenec dela. Ostali deli predmetnega sklepa (tč. 2, 3., obrazložitev in besedilo spodaj) se prekrijejo v celoti.
- za uslužbenca C: 1., 2. in 3. točko izjave o povračilu stroškov prevoza z dne 13. 9. 2012, št. 100-124/2005-GU/20, pri čemer mora prekriti ime in priimek zaposlenega, naziv delovnega mesta, enoto, kjer delavec opravlja delo, hišno številko (ne pa kraja!) in občino bivanja. Ostali deli predmetne izjave (tč. 4. in dalje) se prekrijejo v celoti.
- za uslužbenca D: 1. točko izreka sklepa organa št. 100-37/2005-GU/29 z dne 31. 8. 2012, pri čemer mora prekriti ime in priimek javnega uslužbenca, datum rojstva, hišno številko (ne pa kraja!) in občino bivanja ter naziv delovnega mesta in oddelek, kjer javni uslužbenec dela. Ostali deli predmetnega sklepa (tč. 2, 3., obrazložitev in besedilo spodaj) se prekrijejo v celoti.
- za uslužbenca E: 1. točko sklepa organa št. 100-14/2006-GU/8 z dne 31. 8. 2012, pri čemer mora prekriti ime in priimek javnega uslužbenca, datum rojstva, hišno številko (ne pa kraja!) in občino bivanja ter naziv delovnega mesta in oddelek, kjer javni uslužbenec dela. Ostali deli predmetnega sklepa (tč. 2, 3., obrazložitev in besedilo spodaj) se prekrijejo v celoti.
- za uslužbenca F: 1. točko sklepa organa št. 100-119/2005-GU/11 z dne 31. 8. 2012, pri čemer mora prekriti ime in priimek javnega uslužbenca, datum rojstva, naslov ulice in hišno številko (ne pa kraja oz. občine!) ter naziv delovnega mesta in oddelek, kjer javni uslužbenec dela. Ostali deli predmetnega sklepa (tč. 2, 3., obrazložitev in besedilo spodaj) se prekrijejo v celoti.
Po preučitvi celotne zadeve je Pooblaščenec tako ugotovil, da zahtevani podatki ne predstavljajo varovanih podatkov in da je zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče ugoditi. Pritožbi prosilca je zato ugodil ter, na podlagi 1. in 2. odst. 251. čl. ZUP, izpodbijano odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo; ZUT), oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka