Prosilec - Državni zbor RS
+ -Številka: 090-157/2013/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval izpolnjeno pregledno tabelo, iz katere naj bo jasno razvidno, kdo je kdo in s kakšno strokovno kvalifikacijo je bil zaposlen na sodniško oz. tožilsko funkcijo v obdobju od razglasitve samostojnosti države od leta 1992 do maja 2013. Prosilec navaja, kakšen naj bo izgled tabele in da naj bodo podatki vpisani po abecednem redu, pri čemer od organa želi, da v tabelo vpiše naslednje podatke: priimek in ime, kdaj in kje je diplomiral iz prava (leto in univerza), kdaj je bil prvič imenovan za sodnika ali tožilca, ali je po letu 1992 opravil diferencialni študij in diplomo, kje in kdaj, ali je opravil obvezno delovno prakso v razrednem pravnem sistemu. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, ker s podatki ne razpolaga. Pooblaščenec je pritrdil stališču organa, da za potrebe prosilca ni dolžan zbirati podatkov, jih analizirati in vpisovati v tabele. V takem primeru pogoj kriterija za materializirano obliko iz 4. čl. ZDIJZ ni izpolnjen, zato je pritožbo treba zavrniti.
ODLOČBA:
Številka: 090-157/2013/2
Datum: 15. 7. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …………….(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Republike Slovenije, Državnega zbora, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 010-01/13-11/2 z dne 12. 6. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 21. 5. 2013 naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. V njej obsežno pojasnjuje svoj pogled na razvoj demokracije v Sloveniji in na trenutno stanje, med drugim od organa zahteva tudi uradno pojasnilo, na kakšni zakonski razlagi in podlagi se lahko že 21 let dopušča in prakticira, da lahko posameznik ali institucija razpiše pogoje za neko delovno mesto, ki niso v skladu z zakonsko ustaljenimi normativi nacionalne in mednarodne zakonodaje, ki so predpisane za točno določeno poklicno strokovnost in prakso? Oziroma, če delodajalec razpiše pogoje, ki niso v skladu z zakonskimi normami glede na vrsto in vsebino pridobljene izobrazbe in prakse, ki je določena za posamezne poklice? Nadalje prosilec od organa, kot informacijo javnega značaja, zahteva izpolnjeno pregledno tabelo, iz katere naj bo jasno razvidno, kdo je kdo in s kakšno strokovno kvalifikacijo je bil zaposlen v obdobju od razglasitve samostojnosti države od leta 1992 do maja 2013. Prosilec navaja, kakšen naj bo izgled tabele in da naj bodo podatki vpisani po abecednem redu, pri čemer od organa želi, da v tabelo vpiše naslednje podatke: priimek in ime, kdaj in kje je diplomiral iz prava (leto in univerza), kdaj je bil prvič imenovan za sodnika ali tožilca, ali je po letu 1992 opravil diferencialni študij in diplomo, kje in kdaj, ali je opravil obvezno delovno prakso v razrednem pravnem sistemu.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 010-01/13-11/2 z dne 12. 6. 2013 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. V izpodbijani odločbi navaja, da z zahtevano infomracijo ne razpolaga, za potrebe prosilca pa je tudi ni dolžan ustvariti.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 26. 6. 2013 vložil pritožbo. Med drugim navaja, da Slovenija po izpeljavi t.i. »tihe revolucije« ni sprejela lustracijskega zakona, da se iz vseh vodilnih pozicij in državnih organov odstrani aktivne pripadnike in sodelavce bivšega diktatorskega režima, ki so omogočali politično-ideološki pregon lastnih državljanov, ki so kakorkoli nasprotovali diktaturi in ideologiji komunizma. Navaja, da je na Državni zbor naslovil pismo, da mu posreduje seznam sodnikov in tožilcev, ki jim je nova oblast podelila trajne mandate in imuniteto, ob dejstvu, da resornemu ministru pravosodja jemlje pravico, da bi nadziral svoj lastni resor. Po mnenju prosilca je organ, ki nekoga imenuje in potrdi na neko delovno mesto, dolžan izvajati tudi delovni nadzor, po drugi strani pa je ta isti organ že pred podelitvijo mandatov dolžan preveriti, ali ti kandidati izpolnjujejo vse pogoje, ki jih predvideva obstoječa nacionalna in ratificirana mednarodna zakonodaja. Prosilec se ne strinja z izpodbijano odločbo in meni, da bi organ z zahtevanimi podatki moral razpolagati. Meni, da ima kot državljan Republike Slovenije pravico vedeti, na kakšni osnovi, na kakšni pravni podlagi, znanju in kvalifikacijah imenuje in potrjuje Državni zbor sodnike in tožilce; oziroma ali izpolnjujejo pogoje, ki jih za takšno funkcijo določa parlamentarna demokracija. Če Državni zbor ne razpolaga s podatki v takšni obliki, kot jih je navedel, je po mnenju prosilca dolžan posredovati tisto, kar ima, četudi v drugačni obliki od zahtevane – ali pa prosilca vsaj obvestiti, s čim razpolaga in kaj je dosegljivo.
Organ je pritožbo prosilca, dne 9. 7. 2013, odstopil v obravnavo Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan, kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Ob tem Pooblaščenec tudi pojasnjuje, da organi za potrebe prosilcev niso dolžni zbirati in analizirati podatkov, niti jih ne vpisovati v posebne tabele, kot je to v konkretnem primeru zahteval prosilec.
V obravnavani zadevi pritožbi prosilca tako ni mogoče ugoditi, saj je jasno, da organ s podatki, na način, kot jih je zahteval prosilec, v obliki analize in vpisane v novonastalo tabelo, ne razpolaga. Organ tudi nima podlage, da bi zbiral in obdeloval podatke o tem, ali je določen sodnik ali tožilec po letu 1992 opravil diferencialni študij in diplomo, kje in kdaj in ali je opravil obvezno delovno prakso v razrednem pravnem sistemu.
Sodniki so, po 125. členu Ustave RS, neodvisni, vezani samo na ustavo in zakon. Zmotno je torej tudi prepričanje prosilca, da je Državni zbor RS, ki imenuje sodnike, dolžan nad njimi izvajati t.i. »delovni« nadzor«. Iz 130. člena Ustave RS ob tem izhaja, da sodnike voli državni zbor, na predlog sodnega sveta. Ob tem velja omeniti tudi določbo 15. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZSS), ki ureja postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika. Iz te določbe izhaja, da prosta sodniška mesta razpiše ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki tudi preverja izpolnjevanje pogojev. Vse popolne prijave ministrstvo, pristojno za pravosodje, posreduje predsedniku sodišča, pri katerem je razpisano prosto mesto. Predsednik sodišča najpozneje v 20 dneh od dneva, ko prejme razpisno gradivo, oblikuje obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega kandidata, pri čemer se mora ravnati po kriterijih iz prvega odstavka 28. člena ZSS. Takšno mnenje se, skupaj z razpisnim gradivom, posreduje Sodnemu svetu. Izbiro kandidatov, po 18. členu ZSS, torej opravi sodni svet, ki izbrane kandidate predlaga v imenovanje Državnemu zboru RS. V sodniško funkcijo kandidata imenuje Državni zbor RS, sklep o imenovanju pa se objavi v Uradnem listu RS. Iz navedenega tako izhaja, da bi s podatki, ki jih zahteva prosilec, deloma lahko razpolagalo Ministrstvo za pravosodje, pa še to ne v celoti. Treba je namreč upoštevati, da so se pogoji za opravljanje sodniške funkcije s spremembo zakonodaje spreminjali, glede podatka o tem, ali je določen sodnik po letu 1992 opravil diferencialni študij in diplomo, kje in kdaj in ali je opravil obvezno delovno prakso v razrednem pravnem sistemu pa Pooblaščenec ne dvomi, da z njim ne razpolaga noben organ, ker se tovrstni podatki za imenovanje na sodniško funkcijo ne zahtevajo. Podobno velja tudi za tožilce. Iz 2. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZDT) namreč izhaja, da je državni tožilec glede pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz njegovega službenega razmerja z Republiko Slovenijo, izenačen s sodnikom, če ta zakon ne določa drugače. 34. člen ZDT nadalje določa, da državne tožilce imenuje Vlada RS na predlog ministra, pristojnega za pravosodje. Akti o imenovanjih se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Iz navedenega izhaja, da Državni zbor niti ne more razpolagati s podatki iz postopkov imenovanja državnih tožilcev, ker v tem postopu ne sodeluje.
Pooblaščenec tudi ne more slediti pritožbeni navedbi prosilca, da bi mu moral organ, v kolikor z zahtevanimi podatki ne razpolaga, posredovati druge podatke, v drugačni obliki od zahtevane, ali pa ga vsaj obvestiti, s čim razpolaga in kaj je dosegljivo. Zahteva prosilca z dne 22. 5. 2013 je povsem jasna – prosilec je jasno opredelil, katere podatke želi in na kakšen način se želi z njimi seznaniti. Dejstvo je, da z zahtevanimi podatki organ ne razpolaga, prav tako pa z delom podatkov ne razpolaga noben drug organ. Tudi ob najširši možni razlagi prosilčeve zahteve mu organ zahtevanih podatkov torej ne bi mogel posredovati. Poleg tega je splošno znano dejstvo, da se sklepi o imenovanju posameznih kandidatov v sodniško in tožilsko funkcijo javno objavijo v Uradnem listu RS in so torej prosilcu (še vedno) prosto dostopni na tem mestu. Organ torej v konkretnem primeru ni kršil procesnih določb po ZDIJZ, s tem, ko je zahtevo prosilca obravnaval na način, da je ocenil, da z zahtevano infomracijo ne razpolaga. ZDIJZ organu v 18. členu sicer res nalaga obveznost, da prosilca pozove na dopolnitev zahteve, vendar se navedena določba uporablja le v primeru, ko zahteva prosilca ni jasna in je organ ne more obravnavati, kar pa v konkretnem primeru ne pride v poštev. Prosilec je svojo zahtevo jasno formuliral in po oceni Pooblaščenca ni sporno, kaj je zahteval, zato ga organ ni bil dolžan pozivati na dopolnitev.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki je predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka