Prosilec - Univerza v Mariboru
+ -Številka: 090-154/2013/2
Kategorije: Osebni podatek, Mediji
POVZETEK:
Prosilec (medij) je Univerzo v Mariboru zaprosil za "poročilo komisije za pregled magistrskega dela mag. ... z naslovom ...". Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Pooblaščenec je prtožbi delno ugodil, saj je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za sklicevanje na izjemo varstva upravnega postopka (upravni postopek je že končan, škoda pa ni bila izkazana), izjemo varstva sodnega postopka (dokument ni bil ustvarjen v ali zaradi upravnega spora, škoda pa ni izkazana) ali katero drugo izjemo, razen na izjemo varstva osebnih podatkov. Zato je bil prosilcu omogočen dostop do zahtevanega poročila s prikritimi identifikacijskimi podatki preiskovanca. Osebne podatke članov komisije ter referenčnih avtorjev je dopustno razkriti javnosti.
ODLOČBA:
Številka: 090-154/2013/2
Datum: 3. 9. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ... za tednik Reporter – Prava smer d.o.o., Dunajska 5, 1000 Ljubljana, z dne 5. 7. 2013 zoper molk organa: Univerza v Mariboru – Pravna fakulteta, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor, v zadevi odločanja o dostopu do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca, z dne 5. 7. 2013 zaradi molka organa se delno ugodi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu najkasneje v 31 dneh od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo Poročila komisije za pregled magistrskega dela ... z naslovom »...«, z dne 1. 10. 2012 (9 strani), pri čemer je treba na več mestih prikriti ime in priimek mag. ... in naslov njegovega magistrskega dela ter naslov prebivališča in rojstni datum mag. ... na zadnji strani dokumenta.
2. Pritožba prosilca se zavrne glede osebnih podatkov, ki jih je treba prikriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je kot medij dne 4. 6. 2013 pri organu vložil zahtevo za pridobitev celotne obrazložitve (ugotovitev, obrazložitev in imena članov) strokovne komisije pri organu, iz katere izhaja, da magistrska naloga ... ni avtorsko delo.
Organ je dne 14. 6. 2013 izdal zavrnilni odgovor (e-dopis), s katerim je zahtevo prosilca zavrnil, s sklicevanjem na peti odstavek 45. člena Zakona o medijih (ZMed) ter 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper zavrnilni odgovor organa pri Pooblaščencu vložil pritožbo dne 20. 6. 2013, v kateri je pojasnil, da pogoji za sklicevanje na 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni, ker ni izkazane škode. Pooblaščenec je pritožbo obravnaval kot pritožbo zaradi molka organa, saj ta ni izdal zavrnilne odločbe v skladu z ZDIJZ (prosilec je namreč zahteval točno določen dokument in ne odgovor na vprašanje po ZMed). Pooblaščenec je v nadaljnjem postopku ugotovil, da razlogi za molk niso upravičeni, zaradi česar je v skladu z drugim in tretjim odstavkom 255. člena ZUP zadevo prevzel v odločanje na drugi stopnji.
Organ je z dopisi, z dne 27. 6. 2013 in 5. 7. 2013 še pojasnil, da v tej zadevi teče upravni spor, ki ga je zoper odločitev komisije sprožil gospod ... (zadeva II U 203/2013). Razkritje dokumenta bi lahko ogrozilo tek sodnega postopka oziroma pomembno vplivalo nanj (razkritje podatkov bi lahko škodovalo izvedbi postopka upravnega spora, ki je nadaljevanje oziroma sodno preverjanje upravnega postopka), hkrati pa obstaja verjetnost, da bi bil organ zaradi razkritja izpostavljen kritiki. Organ je Pooblaščencu posredoval dokument, ki je predmet zahteve oziroma pritožbe: Poročilo komisije za pregled magistrskega dela mag. ... z naslovom »....«, z dne 1. 10. 2012, 9 strani (v nadaljevanju Poročilo komisije).
Pritožba prosilca je delno utemeljena.
1. Vprašanje zavezanosti organa in izpolnjevanje kriterijev za obstoj informacij javnega značaja
Po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Iz 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti); da organ z njo razpolaga; da se informacija nahaja v materializirani obliki. V konkretnem primeru ni nikakršnega dvoma, da so ti pogoji izpolnjeni.
2. Presoja obstoja izjem od prostega dostopa
V skladu z določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se zahteva prosilca zavrne, če je glede zahtevane informacije podana katera od enajstih možnih izjem od prostega dostopa.
2.1. Ali je podana izjema varstva upravnega postopka?
Organ se je v zavrnilnem dopisu skliceval na izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pride v poštev, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti hkrati izpolnjena dva pogoja: zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka; in razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru glede Poročila komisije ni podana izjema varstva upravnega postopka, ker ni izpolnjen drugi materialnopravni pogoj, tj. da bi razkritje dokumenta škodovalo izvedbi upravnega postopka.
Pooblaščenec se sicer strinja s stališčem organa, da gre za dokument, ki je nastal v upravnem postopku (podlaga je 2. člen ZUP). Toda kljub navedenemu, v konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da ni podanih utemeljenih razlogov za to, da bi razkritje zahtevanega dokumenta javnosti lahko škodovalo izvedbi tega upravnega postopka, tj. postopka pregleda magistrskega dela in širše, postopka odločanja Senata organa v nadaljevanju. Razlogi za to so:
Postopek pred komisijo je že končan, saj je komisija za pregled magistrskega dela mag. ... zaključila s pregledom in dne 1. 10. 2012 izdala poročilo s predlogom Senatu organa. Zoper Poročilo komisije je bil celo sprožen upravni spor, ki pomeni izvrševanje sodnega nadzora nad odločanjem v upravnih postopkih in zato tudi ni del ali faza upravnega postopka na prvi (in v konkretnem primeru edini) stopnji. Izhajajoč iz 160. in 161. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 46/12 – UPB) je odločanje komisije sicer tesno povezano z odločanjem Senata organa, zaradi česar bi bilo teoretično mogoče govoriti, da gre za enotni postopek (tj. kot postopek Senata organa), vendar je tudi tem primeru jasno, da je faza pred komisijo zaključena, pri čemer ta faza predstavlja relativno samostojno funkcionalno celoto znotraj širšega postopka pred Senatom organa;
Ker gre za dokončen upravni akt - odločitev komisije, ki je ali bo predložena Senatu organa, ni podanih dejstev in okoliščin, zaradi katerih bi razkritje tega dokumenta vplivalo na odločanje Senata organa ter na pravice in obveznosti strank oziroma na učinkovitost ali uspešnost postopka pred Senatom organa. Tudi organ ni navedel prepričljivih dejstev in okoliščin o tem, zakaj in kako bi razkritje zahtevanih informacij lahko vplivalo na izvedbo konkretnega upravnega postopka oziroma kakšna škoda (narava, vrsta in obseg škode) bi nastala izvedbi konkretnega postopka. Ogrozitev izvedbe upravnega postopka mora namreč biti dejanska, ne le hipotetična, zato zgolj sklicevanje na materialni predpis ne zadošča.
2.2. Ali je podana izjema varstva sodnega postopka?
Izjema varstva sodnega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je podana, če sta hkrati izpolnjena dva pogoja: gre za dokument, ki je bil sestavljen ali pridobljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka; in njegovo razkritje bi škodovalo izvedbi postopka. Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru glede Poročila komisije ni podana izjema varstva sodnega postopka, ker ni izpolnjen nobeden od dveh materialnopravnih pogojev za sklicevanje na omenjeno izjemo. Razlogi za to so:
Poročilo komisije v konkretnem upravnem sporu (pod opr. št. II U 203/2013) ne nastopa kot dokazno gradivo, drugo spremljajoče gradivo ali izvensodno gradivo, povezano z upravnim sporom (ki bi ga bilo mogoče uporabiti v postopku), temveč gre za upravni akt, ki je predmet izpodbijanja oziroma odločanja ali presojanja v upravnem sporu, torej »predmet spora« in zato osrednji dokument, brez katerega upravni spor pojmovno sploh ni mogoč. Sodišče in stranke so z dokumentom že seznanjeni; z razkritjem reprodukcije dokumenta javnosti se ne poseže v substanco dokumenta; z njegovo vsebino ni mogoče manipulirati v smislu vplivanja na sodni postopek; neodvisnost in nepristranskost sodišča pa sta varovalki, ki varujejo sodišče pred morebitnimi vplivi javnosti. Zato ni videti nikakršnih razlogov, da bi razkritje dokumenta lahko škodljivo vplivalo na izvedbo sodnega postopka;
Poročilo komisije ni bilo sestavljeno v ali za potrebe vodenja upravnega spora (tako kot to velja na primer za tožbo in odgovor na tožbo), prav tako ni bilo posebej pridobljeno zaradi oziroma v upravnem sporu, ampak je nastalo v (upravnem) postopku pregledovanja magistrske naloge ter sodišču s strani in po volji stranke posredovano kot priloga tožbe.
2.3. Ali je podana izjema varstva osebnih podatkov?
1. Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZVOP-1 v 6. členu določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen (1. točka). Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka). Ker javno razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom, pri čemer v konkretnem primeru takega zakona ni.
2. V konkretnem primeru je res, da je (zakonito) javen podatek o tem, da je mag. ... avtor magistrskega dela »...«. Vendar v Poročilu komisije ne gre le za običajne javne podatke o avtorstvu (ime in priimek, naslov avtorskega dela, vrsta avtorskega dela, matična ustanova, datum, posamezni odseki besedila avtorskega dela in podobno), temveč gre tudi za objektivne strokovne ugotovitve o kršitvah oziroma nepravilnostih, zagovor magistranta, predlog v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi ter naslov prebivališča in rojstni datum avtorja. Pravne podlage za razkritje teh osebnih podatkov ni, zaradi česar razkritje teh podatkov javnosti ni dopustno in bi predstavljalo kršitev 9. člena ZVOP-1. Prav tako v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, zlasti zato, ker se s poročilom komisije še ni poseglo v pravice avtorja, saj o odvzemu naziva dokončno odloča šele Senat organa.
3. V skladu s 7. členom ZDIJZ, ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja, se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V konkretnem primeru je problematična identifikacija mag. ..., ki je mogoča prek osebnega imena, ki se v besedilu pojavlja na več mestih, rojstnega datuma in naslova prebivališča (oboje na zadnji strani dokumenta) ter naslova magistrskega dela (naslov magistrskega dela v konkretnem primeru nastopa tudi kot identifikator!). V konkretnem primeru je mogoče izločiti omenjene identifikacijske osebne podatke tako, da preostali podatki nimajo več narave osebnih podatkov. Na ta način organ javnosti (nedoločenemu številu nedoločenih uporabnikov) ne razkrije osebnih podatkov, saj so z vidika javnosti dokumenti anonimizirani, seveda pa bo zgolj konkretnemu prosilcu posredno (tj. prek vsebine njegove zahteve ali ker so mu znane določene informacije, ki pa javnosti niso dostopne) omogočeno sklepanje, da gre za določeno ali določljivo osebo. Razkritje v postopku dostopa do informacij javnega značaja se presoja z vidika javnosti (ali univerzalnega prosilca) in ne zgolj z vidika konkretnega prosilca. Z delnim dostopom organ v konkretnem primeru javnosti ne bi razkril varovanih osebnih podatkov mag. ....
4. Poročilo komisije vsebuje še identifikacijske podatke drugih oseb – članov komisije, referenčnih avtorjev in mentorja, vendar ti ne spadajo v kategorijo varovanih osebnih podatkov. Podatek o avtorstvu necitiranih del ter podatek o mentorju je javen. Člani komisije pa so zaposleni pri organu oziroma opravljajo javno funkcijo v skladu s Statutom Univerze v Mariboru, ter so v tej vlogi na dokumentu tudi omenjeni z osebnim imenom in nazivom, zato pride v poštev določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki dopušča razkritje osebnih podatkov, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca ter podatkov o porabi javnih sredstev.
2.4. Ali je podana katera od preostalih izjem?
Pooblaščenec ugotavlja, da Poročilo komisije ne vsebuje podatkov, ki bi utemeljevali sklicevanje na katero od preostalih izjem od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3. Sklepno
Na podlagi četrtega odstavka 222. člena ZUP ima stranka v primeru molka organa pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen. Skladno z navedbami v prejšnjih točkah je Pooblaščenec, na podlagi 255. člena ZUP, o pritožbi prosilca odločil tako, da mora organ prosilcu omogočiti dostop do Poročila komisije, pri čemer je treba prikriti identifikacijske podatke mag. .... Glede teh podatkov je Pooblaščenec pritožbo prosilca delno zavrnil.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu, ter plačati sodno takso.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka