Prosilec - Slovenske železnice
+ -Številka: 090-153/2013/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dokumente v zvezi z zamudo posameznega vlaka za več kot 60 minut in v tem primeru podatke o zagotovitvi obroka in osvežilne pijače za potnike. Pooblaščenec je ugotovil, da organ z dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga oz. jo ima v posesti. Pooblaščenec je tako pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
Prosilec je zahteval dokumente v zvezi z zamudo posameznega vlaka za več kot 60 minut in v tem primeru podatke o zagotovitvi obroka in osvežilne pijače za potnike. Pooblaščenec je ugotovil, da organ z dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga oz. jo ima v posesti. Pooblaščenec je tako pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-153/2013/4
Datum: 2. 9. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Slovenskih železnic - Potniški promet, d.o.o., Kolodvorska ul. 11, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 178.1-171/13, z dne 14. 6. 2013 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Slovenskih železnic - Potniški promet, d.o.o., Kolodvorska ul. 11, 1000 Ljubljana, št. 178.1-171/13, z dne 14. 6. 2013, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 5. 4. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu organ:
- posreduje fotokopije vseh poročil o doseženi kakovosti, ki jih je organ dolžan pripraviti v skladu z drugim odstavkom 28. člena Uredbe (ES) št. 1371/2007, za vsa poslovna leta od dne veljavnosti Uredbe (ES) št. 1371/2007, v slovenskem jeziku;
- omogoči vpogled v informacije o številu primerov, ko je posamezni vlak imel zamudo več kot 60 minut ter
- omogoči vpogled v informacije o število primerov, ko je organ potnikom v skladu s prvim odstavkom 18. člena Uredbe (ES) št. 1371/2007 v primeru zamude vlaka za več kot 60 minut zagotovil obrok in osvežilno pijačo.
Organ je z dopisom št. 178.4-305/13 z dne 14. 6. 2013 prosilcu posredoval fotokopije poročil o doseganju standardov kakovosti za leta 2010, 2011 in 2012 ter tako ugodil zahtevi prosilca iz prve alineje.
Dne 14. 6. 2013 je organ izdal odločbo št. 178.1-171/2013, s katero je zahtevo prosilca, da mu organ omogoči vpogled v informacije o številu primerov, ko je posamezni vlak imel zamudo več kot 60 minut in v informacije o številu primerov, ko je organ potnikom, v skladu s prvim odstavkom 18. člena Uredbe (ES) št. 1371/2007, v primeru zamude vlaka za več kot 60 minut, zagotovil obrok in osvežilno pijačo, zavrnil iz razloga neobstoja informacij javnega značaja.
Prosilec se je zoper odločbo organa pravočasno pritožil in glede informacij o številu primerov, ko je posamezni vlak imel zamudo več kot 60 minut, navedel, da organ na spletni strani nudi le podatke o aktualnih zamudah vlakov, arhivske podatke pa obdeluje Služba za informatiko v obvladujoči družbi Slovenske železnice d.o.o.. Prosilec meni, da je navedba organa, da bi naj arhivske podatke lahko pridobili le, če bi prosilec zahtevo specificiral glede na vlak in jo časovno opredelil glede na leto, mesec in dan, neresnična. Namreč, v kolikor je možno pridobiti podatke o zamudi posameznega vlaka (glede na leto, mesec, dan), je nedvomno možno pridobiti podatke o zamudi vseh vlakov. Prosilec v pritožbi opisuje način pridobivanja zahtevanih podatkov z računalniško operacijo. Nadalje prosilec navaja, da iz Poročila o doseženi kakovosti izhaja, da naj bi v letu 2012 zamude potniških vlakov znašale 2 minuti na 100 kilometrov. Navedeno pomeni, da organ mora razpolagati s podatki o zamudah vlakov za vsak posamezni dan v posameznem letu, saj v nasprotnem primeru izračun zamude potniških vlakov v posameznem letu ne bi bil mogoč. Prav tako so navedbe organa, da noben predpis organa ne zavezuje, da bi moral voditi evidenco o primerih, ko je posamezni vlak imel zamudo več kot 60 minut, neresnične. Namreč organ je na podlagi drugega odstavka 28. člena Uredbe (ES) št. 1371/2007 dolžan sestaviti poročilo o doseženi kakovosti, pri čemer mora navedeno poročilo, na podlagi vsebinskih zahtev, določenih v dokumentu Evropske agencije za železniški promet »Rail service quality standards and reports publication procedure and contents«, med drugim vsebovati tudi informacije o zamudah vlakov v prihodu za manj kot 60 minut, za več kot 60 minut in do 119 minut ter za več kot 120 minut. Iz navedenega izhaja, da je organ dolžan voditi tudi evidenco o primerih, ko je posamezni vlak imel zamudo več kot 60 minut. Glede zavrnitve zahteve do vpogleda v informacije o število primerov, ko je organ potnikom v skladu s prvim odstavkom 18. člena Uredbe (ES) št. 1371/2007 v primeru zamude vlaka za več kot 60 minut zagotovil obrok in osvežilno pijačo, prosilec navaja, da organ z ničemer ni obrazložil, zakaj z informacijami ne razpolaga. Če organ navedene obveznosti še nikoli ni izpolnil, naj to jasno navede, če pa je, mora za to nedvomno obstajati ustrezna pravna podlaga (verodostojna listina), iz katere je razvidno kdaj (datum) in kje (na kateri železniški postaji) je zagotovil obrok in osvežilno pijačo.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP dne 3. 7. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP in drugega odstavka 245. člena ZUP dne 6. 8. 2013 organ pozval k posredovanju dokumentacije in dodatnih pojasnil glede zahteve prosilca.
Organ je na poziv odgovoril dne 12. 8. 2013 in posredoval dodatna pojasnila, v katerih je ponovno pojasnil, da pri organu zahtevani podatki ne obstajajo v obliki dokumenta in jih ne more posredovati.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa, sporno pa je, ali organ z njo razpolaga v materializirani obliki. Na dodaten poziv Pooblaščenca organu, naj mu informacijo, ki je predmet presoje, posreduje, je organ namreč posredoval dogovor, da s takšnimi podatki, kot jih v konkretnem primeru zahteva prosilec, sploh ne razpolaga.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Velja pa, da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v računalniških bazah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Je pa je tudi pri informacijah, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop, pri tem pa je treba upoštevati tudi:
- zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še
- razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ prosilcu ne more zagotoviti dostopa do zahtevanih informacij, ker takšne informacije ne obstajajo. Pooblaščenec je ugotovil, da je mogoče na spletni strani organa (http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/slovenija/vozni-redi/zamude) vpogledati v podatke o trenutni zamudi vlakov, in da se ti podatki neposredno črpajo iz sistema za spremljanje potniških vlakov. V dopisu št. 178.1-220/13 z dne 12. 8. 2013 je organ pojasnil, da so podatki, iz katerih ugotavlja zamude posameznih vlakov, v pristojnosti upravljavca javne železniške infrastrukture (v nadaljevanju upravljavec JŽI), družbe SŽ-Infrastruktura d.o.o., in sicer tako podatki o dejanskem gibanju vlakov, kot tudi podatki o voznih redih teh vlakov. Evidence posebej ne vodi nihče, gre za sistemsko programsko orodje, v katerega delavci SŽ-Infrastruktura d.o.o. tekoče vnašajo podatke o vožnji vlaka in vzroke morebitnih zamud. Upravljavec JŽI torej zagotavlja podatke o zamudah potniških vlakov prevozniku na podlagi z njim sklenjene pogodbe. Obdelava podatkov je v pristojnosti Službe za informatiko, organizirane v obvladujoči družbi Slovenske železnice, d.o.o. Organ je še pojasnil, da lahko uporabnik na spletni strani vidi samo aktualne in zanj pomembne podatke o zamudah potniških vlakov. Z isto programsko opremo se v ozadju ustvarja baza. Podatki o zamudah so prevozniku dostopni za eno leto nazaj. Dostopni so na informacijskem sistemu za upravljanje železniškega prometa in na intranetni strani SŽ, lahko pa jih razvršča po vlakih, krajih in vzrokih nastanka.
Pooblaščenec je ugotovil, da je mogoče pridobiti podatke o konkretnem posameznem potniškem vlaku, ki je imel v zadnjem letu dni zamudo večjo od 60 minut, vendar ob predpostavki, da se določi lokacija – postaja, na kateri se meri oz. določa zamuda, saj to ni nujno končna postaja. Na takšen način je v preteklosti organ prosilcu že sporočil podatke o zamudi potniškega vlaka IC 519 dne 29. 1. 2013, kot izhaja iz dopisa organa št. 178.4-305/13 z dne 28. 2. 2013 in o zamudi potniškega vlaka IC 519 dne 25. 9. 2012, kot izhaja iz dopisa organa št. 3.2.2.-1899/12 JZ z dne 5. 10. 2012.
Prosilec v pritožbi pavšalno navaja, da bi organ zahtevane podatke moral imeti, pri čemer se sklicuje na drugi odstavek 28. člena Uredbe (ES) št. 1371/2007. Pooblaščenec ni zasledil pravne podlage, ki bi organu neposredno nalagala, da mora voditi zahtevane podatke. Namreč v skladu z določbo drugega odstavka 28. člena Uredbe (ES) št. 1371/2007 je prevoznik, t.j. organ, dolžan v okviru Poročila o doseženi kakovosti objaviti tudi podatek o zamudi vlakov v taki obliki in z vsebino, s kakršno razpolaga. Ti podatki pa seveda ne zadostujejo zahtevi prosilca.
Pooblaščenec je ugotovil, da organ ne razpolaga z informacijami, kot jih želi prosilec. Prosilec je v pritožbi organ poučil, kako lahko na podlagi računalniške baze podatkov po njegovem mnenju oblikuje zahtevane podatke, glede česar je Pooblaščenec ugotovil, da je zahteva prosilca formulirana na tako specifičen način, da organ niti z zahtevnejšo operacijo iz informacijskega sistema ne more priklicati zahtevanih podatkov, ker podatki na način, kot jih zahteva prosilec, v bazi podatkov organa ne obstajajo. Organ pa po vsej verjetnosti pri svojem delu tudi nima potreb po pripravi podatkov s strukturo, kot jo je zahteval prosilec. Kot že navedeno, lahko organ pridobi podatke o konkretnem posameznem potniškem vlaku, ki je imel v zadnjem letu dni zamudo večjo od 60 minut, vendar ob predpostavki, da se določi datum in lokacija – postaja, na kateri se meri oz. določa zamuda.
Organ prav tako ne razpolaga z informacijo o številu primerov, ko je potnikom, v skladu s prvim odstavkom 18. člena Uredbe (ES) št. 1371/2007, v primeru zamude vlaka za več kot 60 minut, zagotovil obrok in osvežilno pijačo. Pooblaščenec je ugotovil, da organ glede navedene zahteve prosilca ne razpolaga z nobenimi informacijami v kakršnikoli obliki, ki bi predstavljale zahtevo prosilca.
Pooblaščenec pojasnjuje, da ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanimi informacijami, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec se je v pritožbenem postopku tudi sam prepričal, da organ zahtevanih informacij nima. Hkrati je iz dokumentov prvostopnega organa razvidno, da je organ prosilcu vedno odgovoril na zahteve in mu posredoval informacije, s katerimi organ razpolaga ter tako zadostiti zahtevam prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil ugotovitvam in navedbam organa, da informacije pri organu ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z informacijami razpolaga, vendar jih prav v tem konkretnem primeru ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Tudi iz tega razloga Pooblaščenec ne dvomi o navedbah organa, da zahtevane informacije ne obstajajo v obliki, kot jo zahteva prosilec oziroma, da jih organ v tej obliki ne more priklicati iz svoje baze. Zato je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ informacij, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Pooblaščenec ob tem še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami oz. takšnim informacijskim sistemom, ki bi omogočal priklic informacij po kriterijih, ki jih navaja vsakokratni prosilec. Pritožbeni postopek tudi ni in ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij, ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.
Upoštevaje zgornje argumente je Pooblaščenec ugotovil, da je organ pravilno odločil in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Slovenskih železnic - Potniški promet, d.o.o., Kolodvorska ul. 11, 1000 Ljubljana, št. 178.1-171/13, z dne 14. 6. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka