Prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazneskih sankcij
+ -Številka: 090-110/2013/2
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dostop do izjave individualnega javnega uslužbenca, ki jo je ta podal pri delodajalcu in v kateri navaja, da ne želi delati s prosilcem. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem, da ne gre za informacijo javnega značaja, ker zahtevana informacija ne spada v njegovo delovno področje. Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da zahtevana informacija sicer izvira iz delovnega področja organa, vendar je dostop treba zavrniti, iz razloga varstva osebnih podatkov.
ODLOČBA:
Številka: 090-110/2013/2
Datum: 9. 7. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 5. 2013, zoper odločbo št. 090-2/2007/241, z dne 23. 4. 2013, izdalo Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 28. 3. 2013 pri organu vložil zahtevo, v kateri navaja, da želi pisno izjavo njemu neznanega javnega uslužbenca, zaposlenega pri naslovnem organu, s katero ta javni uslužbenec pisno zahteva, da ne želi delati s prosilcem. Ta pisna zahteva je bila navedena v obrazložitvi sklepa št. 100-422/2006-GU/136 z dne 25. 3. 2013.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-2/2007/241 z dne 23. 4. 2013 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Ob tem je organ pojasnil, da z dokumentom, ki ga je zahteval prosilec, sicer razpolaga, vendar meni, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj dokument ne izvira iz njegovega delovnega področja. Organ namreč meni, da je zahtevana informacija zasebnopravne narave. Po njegovem mnenju so iz dometa informacij javnega značaja izvzete tiste informacije, ki so v posesti organa, vendar so zasebnopravne narave. V konkretnem primeru gre za izjavo javnega uslužbenca, iz katere izhaja, da s prosilcem ne želi delati in je bila navedena v obrazložitvi sklepa komisije za preizkus ocene delovne uspešnosti prosilca za leto 2012. Izjave javni uslužbenec ni podal za namen postopka preizkusa ocene delovne uspešnosti, torej gre za dokument, ki ga je javni uslužbenec ustvaril kot zasebna oseba in ni povezan z izvrševanjem njegovih javnih nalog. Hkrati organ ugotavlja, da izjava javnega uslužbenca vsebuje njegove osebne podatke, ki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja in niso dostopni skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 7. 5. 2013 vložil pritožbo. Z njo se ne strinja in meni, da je upravičen do pisne zahteve, v originalni obliki in z identifikacijo avtorja. Meni, da je zahtevana informacija nastala v zvezi z dejavnostjo organa. Temu pritrjuje dejstvo, da je ocenjevalec delovne uspešnosti dokument uporabil pri izdelavi njegove pisne ocene. Tudi organu znano dejstvo, da anonimni pisec ne želi delati s prosilcem, je povezano z izvrševanjem njegovih javnopravnih nalog, verjetno pa tudi z opravljanjem javnopravnih nalog tega pisca. Prosilec meni, da gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in da mu 3. odst. 6. čl. ZDIJZ omogoča njihovo pridobitev.
Pritožbo prosilca je organ dne 14. 5. 2013, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede na to, da se organ primarno sklicuje na dejstvo, da pri zahtevanem dokumentu ne gre za informacijo javnega značaja, ker ta ne spada v delovno področje organa, je Pooblaščenec najprej preverjal, ali zahtevana informacija spada v delovno področje organa v smislu 4. čl. ZDIJZ ali ne.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati ali pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Pri tem ni nujno, da organ informacijo izdela sam ali pridobi od drugih organov, ampak jo lahko pridobi tudi od subjektov, ki niso zavezanci v smislu ZDIJZ. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti oz. dela (Prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 148 in 149).
Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe, št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (Tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).
V konkretnem primeru je organ zahtevano informacijo pridobil kot delodajalec v javnem sektorju. Gre torej za informacijo, ki jo je pridobil v zvezi z delom. Tudi področje delovnih razmerij v javnem sektorju je urejeno z javnopravnimi predpisi, med drugim z Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZJU) in Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZSPJS), iz katerih izvirajo določene posebnosti, ki veljajo le za uslužbenska razmerja v javnem sektorju. Dejstva, da je organ zahtevano izjavo uporabil v postopku določitve in preizkusa ocene javnega uslužbenca, pa ne moremo šteti kot dejavnosti, ki spada v zasebnopravno sfero delovanja. Področje določitve in preizkusa letnih ocen javnih uslužbencev je namreč regulirano z javnopravnimi predpisi, in sicer je ta postopek urejen v 111. členu ZJU in 17. a členu ZSPJS. Pri zahtevani informaciji gre torej za informacijo, ki jo je organ uporabil v uradnem postopku, ki je urejen z javnopravnimi predpisi, pri čemer ni pomembno, ali je zahtevano informacijo izdelal sam, ali jo je pridobil od drugih oseb. Nedvomno pa gre za informacijo, ki izvira iz njegovega delovnega področja in kot taka predstavlja informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ.
V predmetni zadevi tudi ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga (nenazadnje jo je, skupaj z odstopom pritožbe prosilca, posredoval tudi Pooblaščencu), zato se je Pooblaščenec dalje ukvarjal z vprašanjem, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera izmed zakonskim izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval tudi na izjemo varstva osebnih podatkov. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Z vpogledom v zahtevani dokument je Pooblaščenec ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke (ime, priimek, naslov prebivališča, delovno mesto, druge okoliščine,..) posameznika, ki je izjavo podal. Podatki, ki jih zahteva prosilec, torej predstavljajo osebne podatke, za katere se v celoti uporablja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, za javni sektor opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika, možnost le-te pa mora biti v javnem sektorju določena z zakonom. Pooblaščenec je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov prosilcu oz. javnosti (tudi posredovanje osebnih podatkov javnosti je namreč eden izmed načinov obdelave osebnih podatkov).
Pooblaščenec je ugotovil, da je zahtevano izjavo sicer res podal javni uslužbenec, da pa držijo navedbe organa, da se vsebina izjave neposredno ne nanaša na njegove pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so specifične za javne uslužbence. Uporaba 1. alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, na katero se sklicuje prosilec, v konkretnem primeru tako ne more biti podlaga za razkritje teh podatkov javnosti.
V zvezi z vprašanjem, katere podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, Pooblaščenec tako poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ kot upravljavec vodi o javnem uslužbencu kot zaposlenemu na podlagi 46. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR). Navedeni člen ZDR v prvem odstavku določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Za potrebe uresničevanja delovnega razmerja organ kot delodajalec tako o zaposlenih zbira in obdeluje številne osebne podatke, npr. tudi podatke o invalidnosti, podatke o bolniški odsotnosti, o številu družinskih članov, itd. Upoštevaje 46. člen ZDR organ, kot delodajalec, obenem nima pravne podlage, da bi o zaposlenih zbiral in obdeloval še kakšne druge osebne podatke razen tistih, ki so »v zvezi z delovnim razmerjem«.
Ne glede na ugotovljeno, da vsi osebni podatki, ki jih o javnih uslužbencih vodi organ, predstavljajo osebne podatke, ki izvirajo iz delovnega razmerja, pa glede na namen ZDIJZ, ni mogoče slediti stališču, da so vsi ti podatki prosto dostopni javnosti. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je treba tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti. Sodišče je tako v zgoraj navedenem primeru ugotovilo, da telefonski klici iz poslovnih prostorov prima facie predstavljajo del zasebnega življenja in dopisovanja. Temu je sledila tudi odločitev v primeru Copland proti Združenem kraljestvu (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), v katerem je sodišče reklo, da enako velja za elektronsko pošto in informacije, ki izvirajo iz nadzora uporabe interneta. Kot je lahko tožnica v primeru Halford, ki ni bila opozorjena, da bodo njene telefonske klice nadzorovali, glede teh klicev razumno pričakovala zasebnost, je lahko tudi tožnica v primeru Copland pričakovala, da njena uporaba elektronske pošte ne bo nadzorovana, če na to ne bo opozorjena. Doktrini pričakovane zasebnosti je v odločbi št. U-I-25/95 sledilo tudi naše Ustavno sodišče.
Na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera je Pooblaščenec ugotovil, da izjava javnega uslužbenca o tem, s kom želi oz. ne želi delati, ni neposredno povezana s tistimi podatki iz njegovega delovnega razmerja, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Upoštevaje navedeno 1. alineja tretjega odst. 6. čl. ZDIJZ ne more biti podlaga za razkritje teh podatkov javnosti, druge podlaga za obdelavo konkretnih osebnih podatkov (in njihovo posredovanje javnosti) pa Pooblaščenec tudi ni našel. Upoštevaje navedeno je zavzel stališče, da gre za varovane osebne podatke (takšno stališče je Pooblaščenec zavzel tudi v podobni zadevi pod opr. št. 090-59/2009 z dne 13. 7. 2009). Ob tem je Pooblaščenec tudi ugotovil, da do zahtevnega dokumenta ni mogoč delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, ker bi bil posameznik določljiv tudi, če prekrijemo njegove osnovne osebne podatke, v primeru, da prekrijemo vse podatke, na podlagi katerih je določljiv, pa delni dostop do zahtevanega dokumenta ni smiseln.
Po preučitvi celotne zadeve je Pooblaščenec tako ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izpolnjujejo kriterije za izjemo od prostega dostopa po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pritožbo prosilca je zato treba zavrniti, na podlagi 3. odst. 248. čl. ZUP, ker je izrek izpodbijane odločbe sicer pravilen, vendar obrazložen z napačnimi razlogi.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo; ZUT), oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 090-2/2007/241 z dne 23. 4. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Ministrstva za pravosodje, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 090-2/2007/241 z dne 23. 4. 2013.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka