Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-81/2013/5
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za kopijo celotne dokumentacije spisa. Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil zaradi izjeme osebnih podatkov in zaradi dejstva, da se dokumenti nanašajo na kazenski postopek, ki je še v teku ter bi škodili njegovi izvedbi. Prosilec je vložil pritožbo v kateri je navedel, da se ima pravico seznaniti s svojimi podatki. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec dokument presojal z vidika varstva osebnih podatkov ter ugotovil, da je organ ustrezno prekril osebne podatke, ter podaril, da položaj oziroma identiteta upravičenca za dostop do informacij javnega značaja na rešitev njegove vloge v postopku po ZDIJZ ne vplivata. V postopkih po ZDIJZ se organi in Pooblaščenec ne smejo spraševati, kdo je konkretni prosilec ali na primer kateri podatki so mu že znani. Dostop do informacij javnega značaja je namreč omogočen prav vsakomur, zato so osebne ali druge okoliščine na strani prosilca popolnoma irelevantne. Celo nasprotno, organ kakršnih koli okoliščin na strani prosilca pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati. Organ bi namreč s tem povzročil različno obravnavo prosilcev, čeprav bi moral zahtevane dokumente presojati same po sebi in upoštevati učinek erga omnes. Dostop do informacij javnega značaja je omogočen bodisi vsem bodisi nikomur, ni pa ga možno odobriti neki kategoriji ali posameznim prosilcem ter zavrniti drugim. Pooblaščenec je ugotovi tudi, da bi dostop do zavrnjenih dokumentov lahko škodil poteku kazenskega postopka zato je pritožbo prosilca v celoti zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-81/2013/5
Datum: 26. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………., ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Čeferin o.p., d.o.o. Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 3. 2013, zoper odločbo Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 0900-19/2013/3 (01013) z dne 7. 3. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 26. 3. 2013, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije št. 0900-19/2013/3 (01013) z dne 7. 3. 2013, se zavrne.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 20. 2. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je vpogled in fotokopiranje celotne dokumentacije spisa, ki se je pred naslovnim organom vodil pod številko 06210-263/2012-30.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 0900-19/2013/3 (01013) z dne 7. 3. 2013, s katero je zahtevo delno zavrnil. Organ je naprej pojasnil, da se v zadevi št. 06210-263/2012 nahaja 56 zaporednih številk, pod katerimi so knjiženi dokumenti (razen pod zaporedno st. 47, 55 in 56, ki so stornirane zaradi napačnega klasificiranja), tako, da gre dejansko za 53 dokumentov, do katerih se je organ opredelil. Organ nadalje pojasnjuje, da drugi odstavek 23. člena ZlntPK, kot specialna določba, pravi, da se za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga komisija izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zaključka postopka pred komisijo, ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o zaščitenem prijavitelju korupcije tudi po zaključku postopka niso informacija javnega značaja. Ta določba velja tudi v primeru, ko je gradivo iz tega odstavka odstopljeno drugemu organu. Prijavo, ki vsebuje podatke, za katere je z zakonom določena stopnja tajnosti, sme prijavitelj posredovati le organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ali komisiji. Na podlagi navedenega je organ najprej preveril, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo drugega odstavka 23. člena ZlntPK. Glede na to, da je postopek v večjem delu obravnave zadeve že zaključen, določba drugega odstavka 23. člena ZlntPK, ki izključuje uporabo ZDIJZ, pride v poštev le glede dokumentov, ki so še v postopku reševanja.
Komisija je v zadevi po objavi Ugotovitev o konkretnem primeru, prijela prijave in pisanja, ki so še v postopku reševanja, zato za dokumente pod zaporedno številko 06210-263/2012-40, -43, -49, -51, -53, in -54, na podlagi drugega odstavka 23. člena ZlntPK kot specialne določbe, ki izključuje uporabo zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, le teh ni mogoče šteti za informacije javnega značaja in je dostop do njih potrebno zavrniti v celoti. Organ v odločbi navaja, da je z dopisom št. 06210-263/2012-35 z dne 16. 11. 2012 Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru odstopil v pristojno reševanje dokumentacijo, ki jo je obravnaval na podlagi lastne pobude v zadevi, zaradi razlogov za sum storitve kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in dne 6. 12. 2012, z dopisom št. 06210-263/2012-45, dodatno dokumentacijo oziroma anonimno prijavo. Z dopisom št. 06210-263/2012-23 in -24 z dne 10. 10. 2012 je organ za podatke zaprosil tudi Okrajno in Okrožno sodišče v Mariboru. Zaradi navedenega je organ, na podlagi 15.a člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, z dopisom št. 0900-13/2013/2 in /3 z dne 13. 2. 2013, zaprosil Okrožno državno tožilstvo v Mariboru in Okrožno sodišče v Mariboru za obrazloženo mnenje, ali je dokumentacijo, ki jim jo je odstopil v pristojno reševanje oziroma pridobil z njihove strani, potrebno obravnavati kot izjemo od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je z dopisom, št. Tu 53/13-2 DS/JB z dne 14. 2. 2013, posredovalo stališče in navedlo, da gre v predmetni zadevi za podatke, ki so pridobljeni v zvezi s kazenskim pregonom in bi organ z njihovim razkrivanjem škodil interesom postopka in s tem ravnal v nasprotju s funkcijo pregona, ki jo ima državno tožilstvo po zakonu. Državno tožilstvo je dolžno ravnati v skladu s 181. členom Zakona o državnem tožilstvu, ki ureja pravico posameznikov do pridobivanja podatkov šele po zastaranju kazenskega pregona ali pravnomočnosti sodbe oziroma pred potekom navedenih rokov lahko posamezniki dostopajo do vsebine osebnih ali drugih podatkov samo v okviru sodnega postopka ali na podlagi odločbe sodišča. Prav tako je Okrožno sodišče v Mariboru, z dopisom št. Su 071001/2012(403) z dne 27. 2. 2013, pojasnilo, da bi razkritje podatkov, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega postopka ali v zvezi s njim (predkazenski postopek), lahko imelo škodljive posledice ne le na izvedbo kazenskega postopka (saj bi se z vsebino lahko osebe seznanile, se preden bi bile zaslišane), ampak tudi za varovanje pravic in svoboščin obdolženca v konkretnem kazenskem postopku. Glede na navedeno je organ dostop do tega dela zahtevane dokumentacije zavrniti v celoti: št. 06210-263/2012-8, -10, -12, -13, -14, -18, -22, -23, -24, -25, -28, -31, -32, -33, -34, -35, -37, -38, -44, -45, -46, in -50, saj bi razkritje lahko škodovalo izvedbi postopka. Prav tako je potrebno zavrniti dostop do dela dokumenta št. 06210-263/2012-39, in sicer do tretjega odstavka na drugi strani dokumenta, ker se nanaša na vsebino, ki je bila kot dokumentacija odstopljena ali pridobljena od že navedenih organov. Organ je ugotovil tudi, da določeni deli dokumentov vsebujejo tudi podatke, ki so v skladu z določbami ZVOP-1 v postopku po ZDIJZ načeloma varovani in jih ni dopustno razkriti javnosti. Dokument z zaporedno številko zadeve 06210-263/2012-21 vsebuje podatek o naslovu prejemnika oziroma stalno prebivališče prejemnika, za ta podatek pa že na podlagi zakona organ nima podlage za njegovo obdelavo, zato gre za varovan osebni podatek, dostop do katerega se, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrne. Organ je prosilcu omogočil delni dostop do tega dokumenta. Tudi v dokumentih z zaporedno številko zadeve 06210-263/2012-4 in -7 je organ prosilcu omogočil delni dostop s tem, da je prekril podatke o pošiljatelju dokumenta, pod zaporedno št. 06210-263/2012-9 pa podatke o prejemniku dokumenta, ker oseba z navedbo imena in priimka, skupaj z delovnim mestom postane določljiva, pravne podlage za razkritje pa organ ni našel. Organ je prav tako odločil, da se v dokumentu z zaporedno številko 06210-263/2012-52, prekrije elektronski naslov pošiljatelja in elektronski naslovi prejemnikov, ker pravne podlage za razkritje teh podatkov ni našel. Glede dokumentov z zaporednimi številkami 09210-263/2012-26, -27, -29 in -30 je organ prosilcu posredoval spletno stran, kjer so dokumenti javno objavljeni.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 26. 3. 2013 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa ter navedel, da je odločitev nepravilna in nezakonita, dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Prosilec navaja, da sta Okrožno državno tožilstvo v Mariboru in Okrožno sodišče v Mariboru z dopisom št. Tu 53/12-2 DS/JB z dne 14. 2. 2013 in dopisom št. Su 071001/2012(403) z dne 27. 2. 20113 organu posredovala stališči in navedla (vendar brez posebne dejanske obrazložitve, razen s sklicevanjem na zakonsko določbo), da so v spornem spisu podatki, ki so sestavni del predkazenskega postopka in bi njihovo razkritje lahko škodovalo ne le izvedbi kazenskega postopka, temveč tudi varovanju pravic in svoboščin obdolženca v konkretnem kazenskem postopku. Glede na navedeno je organ v celoti zavrnil dostop do dokumentov, ki so bili odstopljeni ali pridobljeni od drugih pristojnih organov, ki so zavedni pod zaporednimi št. 06210-263/2012- 8, -10, -12, -13, -14, -18, -22, -23, -24, -25, -28, -31, -32, -33, -34, -35, -37, -38, -44, -45, -46, in -50, zaradi varstva postopkov na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi njihovo razkritje lahko škodovalo izvedbi postopka. Po mnenju prosilca se organ v odločbi neutemeljeno sklicuje na 6. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer te izjeme ne pojasni oziroma ne obrazloži. Neobrazložene odločbe pa ni mogoče preizkusiti ter je že iz tega razloga nezakonita. Zahtevo po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji pravnih stališč Ustavno sodišče v svojih odločbah pogosto poudarja. Obrazložena sodna odločba je bistven del poštenega postopka. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je namreč velikega pomena, da stranka, tudi, če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo. Sodiščem obveznost, da navedejo razloge za svojo odločitev, nalaga tudi 6. člen EKČP in jo v svojih odločitvah poudarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), obseg te obveznosti pa je odvisen od narave odločitve in okoliščin posameznega primera. Seveda je treba zgoraj citirana stališča uporabiti tudi pri odločanju v ostalih državnih organih. Po mnenju prosilca je namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Ta izjema kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo: da je postopek še v teku in da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi tega postopka. Iz navedenega tako jasno sledi, da je za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja, na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, potrebno izkazati kumulativno izpolnjevanje citiranih zakonskih pogojev, kar pa, po mnenju prosilca, iz izpodbijane odločbe ni razvidno. Prav tako, po mnenju prosilca, v konkretnem primeru ni razvidno, da bi bil opravljen škodni test. Navedbe o ogrozitvi izvedbe postopka tako ostajajo na ravni pavšalnosti. Izpodbijana odločba pa je iz navedenih razlogov nezakonita. Prosilec meni, da ne tožilstvo in ne sodišče nista ustrezno obrazložila, kako bi razkritje teh delov dokumenta ogrozilo izvedbo konkretnega (pred)kazenskega postopka oz. določenih dejanj v postopku do te mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami. V skladu z navedenim prosilec predlaga, da Pooblaščenec ugodi njegovi pritožbi in organu naloži posredovanje zahtevanih dokumentov v celoti.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 8. 4. 2013, št. 0900-19/2013/5, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 10. 6. 2013 na podlagi 11. člena ZInfP opravil ogled in camera v prostorih organa.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede na dejstvo, da ni dvoma, da je organ zavezanec za posredovanje informacij in da z zahtevanimi informacijami razpolaga ter da te sodijo v njegovo delovno področje, se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z naslednjimi vprašanji:
- ali je organ upravičeno uporabil drugi odstavek 23. člena ZintPK,
- ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja,
- ali sta podani izjemi iz 3. in 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na kateri se je skliceval organ v izpodbijani odločbi.
Drugi odstavek 23. člen ZIntPK
Za dokumente pod zaporednimi številkami 06210-263/2012-40, -43, -49, -51, -53, in -54 je organ zavrnil dostop na podlagi drugega odstavka 23. člena ZlntPK kot specialne določbe, ki izključuje uporabo zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pooblaščenec je na in camera ogledu ugotovil, da so bili dokumenti v času odločanja organa še v postopku reševanja pri organu, zato je sklicevanje na predmetno izjemo oziroma izključitev uporabe določb ZDIJZ glede navedenih dokumentov s strani organa upravičeno, pritožba prosilca pa je v tem delu neutemeljena.
6. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je nadalje presojal dostop do dokumentov št. 06210-263/2012-8, -10, -12, -13, -14, -18, -22, -23, -24, -25, -28, -31, -32, -33, -34, -35, -37, -38, -44, -45, -46, in -50, do katerih je organ prosilcu v celoti zavrnil dostop, na podlagi 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ter dokument 06210-263/2012-39, do katerega je organ prosilcu omogočil delni dostop. Gre za dokumente, ki jih je organ posredoval Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru in Okrožnemu sodišču v Mariboru.
Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Izjema določa (kumulativno) dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi tega postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj. Ob tem mora organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojen organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča, v skladu s 15.a členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (UL RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba). Organ je pravilno pridobil mnenji Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru in Okrožnega sodišča v Mariboru.
Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je z dopisom št. Tu 53/13-2 DS/JB z dne 14. 2. 2013 posredovalo organu stališče, v katerem navajajo, da dokumentacija, ki jo je posredoval organ, za njih ne predstavlja informacije javnega značaja, saj bi njeno razkritje škodilo izvedbi kazenskega postopka. Tako razkritje bi bilo v nasprotju s funkcijo pregona, saj je postopek še v teku. Tudi Okrožno sodišče v Mariboru je, v dopisu št. Su 071001/2012(403), pojasnilo, da je faza sodne preiskave v kazenskem postopku tajna. Še posebej izjema od prostega dostopa velja za dokumente, ki so pridobljeni oziroma sestavljeni zaradi kazenskega postopka ali v zvezi z njim (npr. kazenska ovadba, uradni zaznamki z izjavami prič, prepisi telefonskih pogovorov, poročila o opravljenih hišnih preiskavah. Razkritje tovrstnih podatkov bi lahko imelo škodljive posledice ne le za izvedbo kazenskega postopka (saj bi se z vsebino le-teh lahko osebe seznanile, še preden bi bile zaslišane), ampak tudi za varovanje pravic in svoboščin obdolženca v konkretnem kazenskem postopku.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretni zadevi kazenski postopek še v teku, kar pomeni, da je izpolnjen prvi kriterij za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede vprašanja, ali bi z razkritjem informacij, ki jih zahteva prosilec, nastala škoda za izvedbo postopka, Pooblaščenec nima utemeljenega razloga, da ne bi sledil pojasnilu oziroma mnenju Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru in Okrožnega sodišča v Mariboru, saj v fazi postopka, v katerih je konkretni postopek kazenskega pregona, ni mogoče določiti, kateri del zahtevanih informacij je oziroma ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek, saj se še vedno preverja številne okoliščine. Določena informacija je lahko v trenutni fazi postopka brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, še zbirajo. Lahko gre za določen indic, ki se šele preiskuje, sodišče ali tožilstvo pa z razkritjem informacije javnosti lahko ne bi prišla do resničnih in popolnih podatkov oziroma dokazov. Ker Pooblaščenec ne vidi razlogov, da ne bi sledil pojasnilu oziroma mnenju navedenih organov, pritrjuje navedbam, da bi izvedbi postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja podatkov, ki jih zahteva prosilec, določenih preiskovalnih opravil ne bi bilo mogoče več opraviti. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti predkazenskega postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je bila odločitev organa glede dostopa do dokumentov št. 06210-263/2012-8, -10, -12, -13, -14, -18, -22, -23, -24, -25, -28, -31, -32, -33, -34, -35, -37, -38, -44, -45, -46, in -50 (dostop zavrnjen v celoti) in do št. dokumenta 06210-263/2012-39 (omogočen delni dostop) pravilna, saj sta v konkretnem primeru izpolnjena oba pogoja, ki se zahtevata za obstoj izjeme po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil.
3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je nadalje presojal dostop do dokumentov: št. 06210-263/2012-21, št. 06210-263/2012-4, št. 06210-263/2012-7, 06210-263/2012-9 in št. 06210-263/2012-52, ki jih je organ prosilcu posredoval z delnim dostopom – prekril je namreč varovane osebne podatke.
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Prosilec v pritožbi navaja, da se dokumenti nanašajo nanj in se mu z zavrnitvijo dostopa do dokumentov v celoti kršijo temeljne pravice. Pooblaščenec na tem mestu najprej pojasnjuje in poudarja, da je treba dostop do zahtevanih informacij gledati z vidika erga omnes. ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik, temveč je predmet presoje vezan izključno na presojo dokumentov, ali ti predstavljajo prosto dostopne informacije za vse. Navedeno je posebnost odločanja na podlagi ZDIJZ. S tem, ko organ v postopku po ZDIJZ odloči, da je določena informacija informacija javnega značaja, je sledna v taki obliki prosto dostopna za vse, ne samo za določenega prosilca, kot si napačno razlaga prosilec. Zato mora organ, pa tudi Pooblaščenec na drugi stopnji, ne glede na to, kdo je prosilec, prekriti tudi varovane osebne podatke prosilca. Povedano drugače, če torej zahteva prosilec na podlagi ZDIJZ informacijo, ki vsebuje njegove osebne podatke, ki so varovani, jih je organ dolžan prekriti, saj se v postopku dostopa do informacije javnega značaja ne odloča o tem, ali ima posameznik pravico do vpogleda v lastne osebne podatke, ampak se odloča izključno o tem, ali lahko kdorkoli (tudi npr. javnost) dostopa do zahtevanega dokumenta. Organ je zato po ZDIJZ dolžan varovati tudi osebne podatke konkretnega prosilca. Če organ ravna drugače, lahko pride do nezakonite obdelave osebnih podatkov.
Pooblaščenec je na ogledu in camera vpogledal v navedene dokumente, (organ pa mu jih je tudi izročil v obliki fotokopije) in ugotavlja, da je organ pravilno zavrnil dostop do naslednjih varovanih osebnih podatkov:
- na dokumentu št. 06210-263/2012-21 je prekril naslov prejemnika dopisa, za katerega razkritje tudi Pooblaščenec ni našel ustrezne podlage v zakonu,
- na dokumentu št. 06210-263/2012-4 in št. 06210-263/2012-7 je prekril podatke o pošiljatelju dokumenta,
- na dokumentu št. 06210-263/2012-9 je prekril podatke o prejemniku dokumenta,
- na dokumentu št. 06210-263/2012-52 je prekril elektronske naslove pošiljatelja in elektronski naslov prejemnikov.
Prosilec v pritožbi ni navedel nobene pravne podlage, ki bi omogočala razkritje navedenih osebnih podatkov, te pa ni našel tudi ne Pooblaščenec, zato je pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
Stroški
Pooblaščenec ugotavlja, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. Določba 113. člena ZUP namreč v 1. odstavku določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je treba pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena, kot neutemeljeno v celoti zavrniti.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka