Prosilec - Okrožno sodišče v Kranju
+ -Številka: 090-148/2013/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevi za posredovanje odgovorov na 19 vprašanj, ki se nanašajo na konkretni stečajni postopek, v katerem prosilec nastopa kot stranka postopka. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval dva dokumenta, iz katerih izhaja odgovor na dva zastavljena vprašanja, v preostalem delu pa je zahtevi prosilca zavrnil, saj z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja, ne razpolaga. Prosilec je zoper odločitev organa podal pritožbo. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da iz zahteve prosilca jasno izhaja, da želi pridobiti določena pojasnila in obrazložitve v zvezi s konkretnim stečajnim postopkom. Glede na to, da je prosilec stranka stečajnega postopka, v zvezi s katerim od organa pričakuje pojasnila oz. odgovore na zastavljena vprašanja, ima že na podlagi določb ZPP možnost vpogleda in pridobitev dokumentov iz stečajnega spisa, pri čemer pa iz zahteve prosilca jasno izhaja, da želi dodatna pojasnila in obrazložitve v zvezi s konkretnim stečajnim postopkom, ki pa jih organ na podlagi določb ZDIJZ, kot že navedeno, prosilcu ni dolžan podati, saj ga določbe ZDIJZ zavezujejo le k posredovanju že obstoječih dokumentov, nikakor pa ne k ustvarjanju novih, kar pa bi v primeru podajanja pojasnil in obrazložitev na zastavljena vprašanja zagotovo pomenilo. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-148/2013/2
Datum: 2. 9. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, Zoisova ulica 2, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ) št. Su 040607/2013-2 z dne 4. 5. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, št. Su 040607/2013-2 z dne 4. 5. 2013 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 19. 2. 2013 in 20. 3. 2013 naslovil zahtevo, da se mu, kot oškodovanemu upniku, posreduje odgovore na sledeča vprašanja:
1. » Kako razlagate priložene dopise zasebnih tožilcev, datirane dne 22. 8. 2005, 19. 9. 2005 ter 15. 11. 2005. Kakšne, citiram: »goljufije, utaje davkov, kazenska dejanja, ponarejanja bilanc, protipravna dejanja...« ste zasledili v stečajnem postopku z moje strani.
2. Kdaj je bil zaključen stečaj družbe MBS-MT d.o.o.. Za kakšen dogovor med stečajnim upraviteljem in zasebnim tožilcem, ki je meni nepoznan, gre. Podobno kot pri tožbi stečajnega upravitelja, kjer se je brez moje vednosti, kot stranskega intervenienta, dogovoril z zasebnim tožilcem za izvensodno poravnavo, itd.
3. Kako si razlagate stečaj družbe MBS-MT d.o.o. (potreben/nepotreben, upravičen) glede na višino stečajne mase v višini skoraj 600.000,00 EUR.
4. Kam so izginila sredstva podjetja MBS-MT d.o.o., kje se nahajajo, kdo jih je odpeljal, katera sredstva (zaloge, končni izdelki, stroji, naprave, drobni material...) lahko stečajni upravitelj sploh navede, konkretno, katera sredstva in terjatve so bila odpisana, zakaj. Zakaj jih stečajni upravitelj ni izterjal, zahteval nazaj.
5. Katera sredstva so se nahajala v hiši, v lasti podjetja MBS-MT d.o.o. v Žusterni in potem prodana na dražbi. Lahko dobim inventurni zapisnik.
6. Ali so bili vsi dobavitelji in zaposleni poplačani v stečaju, npr. AGENCIJA GRAF1TI d.o.o., 1SKRA, posebej pa zaposleni v MBS-MT d.o.o., g. … – ker je stečajni upravitelj do sedaj vedno upošteval samo mnenja in navedbe zasebnih tožilcev – kdaj je bil poplačan g. …, ki je ostal brez dveh plač oz. saj gre verjeti navedbam zasebnih tožilcev - kdaj je stečajni upravitelj poplačal g. … (za katerega je bilo na naroku predlagano poplačilo oz. vključitev njegove terjatve).
7. Kdaj, kako in v kakšni višini je bila poplačana moja terjatev za založene stroške?
8. Kdaj sem bil kot direktor izbrisan iz sodnega registra, glede na to, da je vodenje podjetja MBS-MT d.o.o. po »odločbi« g. … s 4. 4. 2005 prevzel g. …, meni pa je potekel mandat direktorja dne 30. 5. 2005?
9. Kdaj, kako in kje je bilo knjigovodstvo podjetja MBS-MT d.o.o. vodeno »malo po domače« - pred 30. 5. 2005 ali po tem?
10. Kdo je podpisoval dokumente podjetja MBS-MT d.o.o. po 30. 5. 2005 – je bila ta oseba (uradno) pooblaščena za to.
11. Ali so bili vsi računi do dobaviteljev in zaposlenih poravnani ob uvedbi stečaja - kateri in zakaj ne.
12. Katero terjatev, kdaj, v kakšni višini in predvsem zakaj je stečajni upravitelj poplačal SKB banki - glede na navedbo - boljše izjavo, citiram: »... prvo in drugo - navedeni zasebni tožilec poudarjata, da je prvo – navedeni zasebni tožilec preko družbe MBS Sulzbach AG kot večinskega lastnika poravnal dolg na podlagi kredita pri SKB banki d.d., ki ga je najela družba MBS-MT d.o.o. Nato je bil zaradi boljše transparentnosti odprt račun pri Bank Austria d.d. ...«.
13. Kako le je stečajni upravitelj karkoli nakazal SKB banki, če je bil dolg pred tem poravnan. Sploh glede na navedbe zasebnih tožilcev, kot citirano zgoraj, v prvem odstavku in v katere ne gre dvomiti.
14. Na kakšni osnovi - javni razpis, zbiranje ponudb... - je stečajni upravitelj oddal zasebnima tožilcema hišo v Kopru, v lasti podjetja MBS-MT d.o.o., v najem, za ceno 300 EUR mesečno. Pri čemer je bila hiša kasneje prodana za skoraj 400.000,00 EUR. O tem smo večkrat opozarjali upravitelja – kakšna cena je bila to.
15. Kdaj je stečajni upravitelj od zasebnih tožnikov zahteval vračilo kakršnih koli odpeljanih, odtujenih (beri: ukradenih) sredstev podjetja MBS-MT d.o.o. - npr. material, osnovna sredstva, kombi, vsa tehnična in poslovna dokumentacija, vključno s tehnologijo za proizvodnjo jeder – podrobnejše navedbe in vprašanja so v priloženem dopisu z dne 2. 6. 2006.
16. Kako je stečajni upravitelj lahko od mene zahteval, naj jaz založim denarna sredstva za povračilo stroškov prevoza odpeljanih, odtujenih (beri: ukradenih) sredstev - zaloge, gotovi izdelki, osnovna sredstva, drobni material, vsa tehnična in poslovna dokumentacija itd. Ali sem jih jaz odtujil. Ali ni imel v rokah zadosti sredstev oz. stečajno maso v vrednosti pribl. 600.000,00 EUR.
17. Kako je stečajni upravitelj od mene zahteval, naj jaz založim denarna sredstva za tožbe proti zasebnima tožnikoma, za odtujena sredstva in (še vedno) odprte terjatve. S kakšno pravico. Ali ni imel v rokah zadosti sredstev oz. stečajno maso v vrednosti pribl. 600.000,00 EUR.
18. Kdaj je stečajni upravitelj postavil kakšno uradno vprašanje meni, kot bivšemu direktorju podjetja MBS-MT d.o.o., prosil za podatke, razjasnitev zadev, karkoli.
19. Kdaj je bilo karkoli vprašano bivše računovodstvo podjetja MBS-MT d.o.o..«
Organ je o zahtevi prosilca nato odločil z odločbo št. Su 040607/2013-2 z dne 4. 5. 2013, s katero je zahtevi delno ugodil. Organ je prosilcu posredoval izpisek iz sodnega registra, iz katerega izhaja, da stečajni postopek opr. št. St 1706/2008 še ni zaključen in zgodovinski izpisek iz sodnega registra, iz katerega izhaja, kdaj je bil prosilec, kot direktor družbe MBS- MT d.o.o., izbrisan iz sodnega registra. Organ dodatno še pojasni, da so navedeni podatki evidentirani tudi v stečajnem vpisniku in vpisniku sodnega registra, hkrati pa so javno dostopni na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (www.ajpes.si). V preostalem delu je organ zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, ker prosilec zahteva odgovore na vprašanja, katera mu na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan podati, dokumentov, iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja, pa organ nima. V določeni meri bi na zastavljena vprašanja lahko odgovoril le stečajni upravitelj, določene informacije je možno pridobiti s fizičnim pregledovanjem stečajnega spisa, na določena pa niti ni mogoče odgovoriti.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 18. 6. 2013 vložil pritožbo, in sicer v delu, v katerem mu je organ zahtevo za dostop zavrnil. Prosilec dodatno navaja, da je na zastavljena vprašanja pričakoval dokumente, ki dokazujejo odgovore. Istočasno prosilec vlaga pritožbo nad delom stečajnega sodnika in prosi za ukrepanje.
Pritožba je bila poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, zato jo je z dopisom št. 092-117/2013/2 z dne 19. 6. 2013 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Pooblaščenec je dne 28. 6. 2013 prejel dopis organa št. Su 040607/2013-10 z dne 27. 6. 2013, s katerim je Pooblaščencu, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
V izpodbijani odločbi je organ svojo odločitev oprl na neobstoj zahtevanih dokumentov oz. na dejstvo, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosilcu ni dolžan sestavljati odgovorov na vprašanja, z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja, pa organ ne razpolaga ter tako ugotovil, da zahteva prosilca v tem delu ne izpolnjuje kriterijev za obstoj informacij javnega značaja. Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec v zahtevah z dne 19. 2. 2013 in 20. 3. 2013 organu resnično zastavil vrsto vprašanj, ki se nanašajo na konkretni stečajni postopek, in na podlagi katerih od organa pričakuje odgovore, pojasnila in obrazložitve.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu Pooblaščenec opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Pooblaščenec pojasnjuje, da iz zahteve prosilca jasno izhaja, da želi pridobiti določena pojasnila in obrazložitve v zvezi s konkretnim stečajnim postopkom. Glede na to, da je prosilec stranka stečajnega postopka, v zvezi s katerim od organa pričakuje pojasnila oz. odgovore na zastavljena vprašanja, ima že na podlagi določb ZPP možnost vpogleda in pridobitev dokumentov iz stečajnega spisa, pri čemer pa iz zahteve prosilca jasno izhaja, da želi dodatna pojasnila in obrazložitve v zvezi s konkretnim stečajnim postopkom, ki pa jih organ na podlagi določb ZDIJZ, kot že navedeno, prosilcu ni dolžan podati, saj ga določbe ZDIJZ zavezujejo le k posredovanju že obstoječih dokumentov, nikakor pa ne k ustvarjanju novih, kar pa bi v primeru podajanja pojasnil in obrazložitev na zastavljena vprašanja zagotovo pomenilo.
Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, saj mu je posredoval tista dokumenta, s katerima razpolaga, dokumentov, s katerimi ne razpolaga, pa seveda prosilcu ne more posredovati.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec v svojih zahtevah od organa želel pridobiti pojasnila in odgovore na konkretno zastavljena vprašanja, pri čemer odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila. Na tej podlagi je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. Su 040607/2013-2 z dne 4. 5. 2013, kot neutemeljeno zavrnil.
Glede zahteve prosilca po ukrepanju na podlagi njegove pritožbe zoper delo stečajnega dolžnika, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da ZInfP Pooblaščencu ne daje pristojnosti, da nadzira in ocenjuje delo sodnikov oz. drugih zaposlenih pri sodiščih.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka