Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani - Zavod za zdravstveno varstvo Ravne
+ -Številka: 090-147/2013/5
Kategorije: Osebni podatek, Test interesa javnosti
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala dostop do rezultatov analize vsebnosti svinca v krvi otrok v Mežiški dolini v določenem obdobju. Pooblaščenec je ugotovil, da se ti podatki nahajajo v določenih stolpcih tabele, v kateri so navedeni rezultati raziskave na tem področju. Ti stolpci vsebujejo varovane osebne podatke, kot zatrjuje tudi prvostopenjski organ, vendar pa je z uporabo določb ZDIJZ o delnem dostopu mogoče zagotoviti popolno anonimizacijo zahtevanega dokumenta na ta način, da se prekrijejo stolpci, ki vsebujejo imena, priimke in naslove bivališč v raziskavo vključenih otrok. Pooblaščenec je zato zaključil, da je organ dolžan prekriti navedene stolpce, prosilcu pa posredovati preostanek zahtevanih podatkov.
ODLOČBA:
Številka: 090-147/2013/5
Datum: 25. 10. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), ki jo zastopa …, z dne 5. 6. 2013, zoper sklep Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne, Ob suhi 5b, 2390 Ravne na Koroškem (v nadaljevanju organ) z dne 22. 5. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 5. 6. 2013 zoper sklep Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne z dne 22. 5. 2013 se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno odpravi, ter se odloči, da mora organ prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe zagotoviti prepis naslednjih stolpcev iz tabele, ki se nahaja v datoteki z naslovom »Baza Pb -kri2013zav«:
a) v listih, ki se nanašajo na leta 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012, stolpcev z naslovi: Tekoča številka, Kraj, Datum odvzema krvi, Način odvzema, Rezultat (μg/l), Ponovni odvzem, Datum po, Način po, Rezultat2 (μg/l);
b) v listih, ki se nanašajo na leta 2004, 2005, 2006 in 2007, stolpcev z naslovi: Tekoča številka, Kraj, Parameter, Datum odvzema krvi, Način odvzema, Analitična metoda, Rezultat, Enota, Ponovni odvzem, Datum po, Način po, Anal. metoda, Rezultat2, Enota2.
2. Glede stolpcev z naslovi »Ime in priimek«, »Priimek in ime« in »Naslov bivališča« in glede rezultatov analize vsebnosti svinca v krvi otrok v Mežiški dolini za leto 2013 se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 30. 4. 2013 od organa zahtevala, da ji posreduje rezultate analize vsebnosti svinca v krvi otrok v Mežiški dolini v letih med 2004 in 2013. Prosilka je pojasnila, da bo v okviru raziskave podatkom o koncentraciji svinca v krvi otrok glede na lokacijo (domači naslov) priredila določene podatke in na tej osnovi izdelala oceno izpostavljenosti otrok svincu iz tal kot dela ocene tveganja, hkrati pa bi morebitne statistično značilne korelacije omogočale prognozo učinkovitosti metod remediacije onesnaženih tal, ki temeljijo na zmanjšanju biološko dosegljivih oblik svinca v tleh in bi jih lahko uporabili v okviru programa sanacije Mežiške doline, ki ga vodi organ. Podatki, ki jih želi pridobiti prosilka za potrebe svoje raziskave, ne bodo vsebovali niti imen niti naslovov otrok (ali drugih družinskih članov), lokacija bo označena le okvirno (npr. Mežica, Šmelc, Breg, Črna-Pristava) in ne bo razkrivala osebnih podatkov. Cilji in pričakovani rezultati raziskave prosilke imajo velik znanstveni in strokovni pomen (program sanacije Mežiške doline) in so v javnem interesu obveščanja javnosti o tveganju, ki ga prinaša onesnaženost tal s svincem. Pri objavi rezultatov raziskovalnega dela bo prosilka v skladu z raziskovalno etiko in prakso Univerze v Ljubljani avtorstvo, lastništvo in vir pridobljenih rezultatov ustrezno označila oz. citirala. S podatki o vsebnosti svinca v krvi otrok v Mežiški dolini bi se prosilka seznanila na sedežu organa in jih v opisani obliki (brez osebnih podatkov) tudi prevzela. Kot obliko seznanitve z zahtevano informacijo je prosilka navedla vpogled in prepis.
Organ je zahtevo prosilke zavrnil s sklepom z dne 22. 5. 2013. V obrazložitvi je navedel, da je opravil vpogled v vodene evidence iz programa merjenja vsebnosti svinca v krvi otrok in ugotovil, da se zahtevani podatki nanašajo na osebne podatke otrok. Število otrok je na posameznem območju lahko zelo majhno in so posamezni podatki iz programa tako konkretni, da dajejo možnost zlahka ugotoviti njihovo identiteto in s tem razkritje občutljivih osebnih podatkov. Gre za izjemo, določeno v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. ZDIJZ kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede njihovega statusa in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev in je tako povsem irelevantno, kdo informacijo zahteva, pomembno je, ali gre za informacijo, ki jo je dopustno razkriti celotni javnosti. Osebni podatki v zahtevani dokumentaciji se prepletajo čez vsebino vseh dokumentov. Gre za dokumentacijo, ki je nastala v okviru programa ekološke sanacije Zgornje Mežiške doline in v okviru tega merjenja vsebnosti svinca v krvi otrok, ki so posebno občutljivo področje, saj se nanašajo na otroke, ki imajo zaradi posledic rudarjenja v Mežiški dolini v krvi povečane količine svinca. Zaradi navedenega organ ni ugodil zahtevi prosilke.
Zoper navedeni sklep je prosilka dne 5. 6. 2013 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da se zaveda občutljivosti zahtevanih podatkov in da vpogled v podatke zahteva zaradi pravice javnosti do obveščenosti o nevarnosti in tveganju za zdravje, ki jo povzroča bivanje na onesnaženem območju, zaradi pravice javnosti o obveščenosti o učinkovitosti in smotrnosti sanacije, ki se z javnimi finančnimi sredstvi izvaja v Mežiški dolini. Prosilka poudarja, da objava rezultatov njene raziskave ne bo razkrila lokacij vzorčenja krvi. Prikazane ne bodo lokacije vzorčenja krvi, ampak le interpolirane vrednosti, ki bodo pridobljene z ustreznim modeliranjem. Prosilka je navedla in priložila primere že objavljenih raziskav s podobnih področij in pojasnila, da bodo rezultati njene raziskave objavljeni na enak način (torej brez podatkov o dejansko izmerjenih vrednostih svinca v krvi, času, številu in lokaciji vzorčenja krvi). Rezultati, ki bodo podani na opisan način, ne vsebujejo osebnih informacij ali drugih informacij, ki jih javnosti ne bi bilo dopustno razkriti. Prosilka bi se pisno zavezala, da bo podatke objavila ali drugače posredovala javnosti samo na zgoraj opisan način (torej kot geostatistično interpolacijo, vendar brez podatkov o dejanskih lokacijah izmerjenih vrednosti svinca v krvi otrok). V nadaljevanju je prosilka poudarila, da so podatki iz programa meritev vsebnosti svinca v krvi otrok Mežiške doline objavljeni v magistrski nalogi mag. …, sodelavca Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne, z naslovom …. V magistrski nalogi so natančno definirane in grafično prikazane posamezne raziskovalne skupine na območju Mežiške doline. Ena izmed skupin ima celo natančen prikaz mest vzorčenja vsebnosti svinca v krvi. Iz prikaza se lahko brez težav ugotovi, da so vzorčne lokacije iz naselja Črna na Koroškem in ulic Rudarjevo ter Mušenik. Iz prikazov vsaj lokalno prebivalstvo lahko brez težav natančno določi, kateri otroci so bili vključeni v raziskavo in kakšne so njihove vsebnosti svinca v krvi. V prilogi B je namreč celoten seznam dečkov in deklic, vključenih v raziskavo, z definirano lokacijo bivališča ter koncentracijo svinca v krvi. Poleg magistrske naloge, ki je prosto dostopna na spletni strani Virtualne knjižnice Slovenije, pa je na spletu mogoče dobiti tudi enako informacijo na spletni strani www.sanacija-svinec.si, ki jo upravlja organ, in sicer v predstavitvi z naslovom »Model IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru zgornje Mežiške doline«, ki je bila predstavljena na strokovni konferenci v Portorožu dne 25. 11. 2011. Prosilka je pojasnila, da bi objava koncentracij svinca v krvi samo kot geostatistično interpoliranih vrednosti razkrila manj občutljivih informacij, kot obstoječe objave raziskav sodelavcev organa. Glede na zahteve akademskega postopka je bil organ pripravljen razkriti informacije o vzorčenju in koncentracijah svinca v krvi otrok, ki so bile uporabljene pri izdelavi magistrske naloge mentorju in drugim članom komisije. Na koncu pritožbe je prosilka poudarila, da organ utemeljuje izvajanje meritev vsebnosti svinca v krvi otrok z argumentom, da so podatki potrebni za preverjanje in ugotavljanje učinkovitosti sanacije po Odloku o območjih največje obremenjenosti okolja in programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Uradni list RS št. 119/2007). Prosilka se s problematiko s svincem onesnažene Mežiške doline raziskovalno ukvarja več kot desetletje in ima zbrano največjo bazo podatkov o onesnaženosti tal v Mežiški dolini, biološki dosegljivosti svinca iz tal za ljudi ter učinkovitosti in primernosti različnih tehnologij remediacije onesnaženih tal kot bistvenega elementa sanacije Mežiške doline. Čeprav ZDIJZ kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona, prosilka meni, da je kot okoliščino treba upoštevati tudi interes javnosti po izbiri najboljših možnih sanacijskih ukrepov. Takšen izbor omogoča le uporaba vseh dosegljivih relevantnih podatkov, s katerimi razpolagajo javne ustanove.
Organ po prejemu pritožbe prosilke izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novim, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 24. 6. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je Pooblaščencu, na podlagi poziva št. 090-147/2013/2, z dne 28. 6. 2013, posredoval še dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilke, in še dodatno pojasnil, da rezultatov analize vsebnosti svinca v krvi otrok v Mežiški dolini za leto 2013 ne more posredovati, ker so še v fazi pridobivanja. Organ je priložil še sklep Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko in vlogo, na podlagi katere lahko izvaja spremljanje vsebnosti svinca v krvi pri otrocih iz Zgornje mežiške doline. Organ je ponovno poudaril, da so podatki o vsebnosti svinca v krvi otrok Mežiške doline občutljivi zdravstveni podatki, ki se nanašajo na posameznike (otroke) in po njegovem mnenju niso javnega značaja. Za pridobivanje podatkov je organ pridobil soglasje Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko, poleg tega pridobi organ za vsakega otroka od njegovih staršev oz. skrbnikov podpisano izjavo, s katero se dovoljuje odvzem krvi za potrebe preiskave.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ). Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v obravnavanem primeru zahtevo prosilke zavrnil s sklepom in ne z odločbo, kar je zagotovo treba opredeliti kot pomanjkljivost postopka, vendar ta pomanjkljivost ni bistvena, saj ni vplivala na izrek in vsebino izpodbijanega sklepa.
1. Predmet zahteve
Prosilka poudarja, da zahtevane podatke potrebuje za izvedbo raziskave, in da objava rezultatov njene raziskave ne bo razkrila podatkov o dejansko izmerjenih vrednosti svinca v krvi, času, številu in lokaciji vzorčenja krvi. Glede tega Pooblaščenec pojasnjuje, da je v postopku dostopa do informacij javnega značaja treba upoštevati t.i. erga omnes učinek, ki izhaja iz prvega odstavka 5. člena ZDIJZ. Ta določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (načelo prostega dostopa). ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev, na kar je pravilno opozoril že organ v izpodbijanem sklepu. Dostop do informacij javnega značaja je zato vedno omogočen bodisi vsem bodisi nikomur, ni pa ga možno odobriti neki kategoriji ali posameznim prosilcem ter zavrniti drugim. V postopku po ZDIJZ zato ni pomembno, kdo je konkretni prosilec in za kakšen namen zahtevane informacije potrebuje. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Upoštevajoč vse navedeno se Pooblaščenec do navedb prosilke, s katerimi pojasnjuje, za kakšen namen potrebuje zahtevane podatke in na kakšen način jih bo objavila, v svoji odločbi ni opredeljeval, ker za konkreten postopek niso pravno relevantne. Glede na to, da prosilka poudarja, da imajo cilji in rezultati njene raziskave, za katero potrebuje zahtevane podatke, velik znanstveni in strokovni pomen, Pooblaščenec še pojasnjuje, da za obdelavo osebnih podatkov za zgodovinsko, statistično in znanstveno raziskovalne namene veljajo posebne določbe, na podlagi katerih bi se prosilka pod določenimi pogoji morda lahko seznanila z zahtevanimi podatki, vendar pa to vprašanje presega domet pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec je po pregledu dokumentacije, ki mu jo je posredoval organ, ugotovil, da v obravnavanem primeru zahtevane podatke vsebuje tabela, ki se nahaja v datoteki z naslovom »Baza Pb -kri2013zav«. Navedena tabela vsebuje liste, ki se nanašajo na leta 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012, in v katerih so podatki razvrščeni v naslednjih 52 stolpcev z naslovi: Tekoča številka, Priimek in ime, Spol, Rojen (dan, mesec, leto), Telesna teža (kg), Naslov bivališča, Kraj, Datum odvzema krvi, Način odvzema, Rezultat (μg/l), Ponovni odvzem, Datum po, Način po, Rezultat2 (μg/l), Starost ob 1. odvzemu (mesecev), Starost ob 2. odvzemu (mesecev)2, Spremembe v okolju, Katere spremembe, Prenova stanovanja, Kaj prenovili, Vstopanje s čevlji, Imate predpražnik, Tekstilne obloge, Navadna metla, Kolikokrat mesečno, Tla mokro, Kolikokrat mesečno, Površine suho, Kolikokrat mesečno, Kje je otrok v varstvu, Dnevno število obrokov, Sadje, Zelenjavo, Meso in mesne izdelke, Mleko in mlečne izdelke, Uporaba dude, Uporaba stekleničke s cucljem, Uživanje naravne hrane, Igranje s peskom in zemljo, Analiza prahu iz sesalca, Starost starša, Spol starša, Zaposlen, Kje zaposlen, Kakšno delo, Starost partnerja, Zaposlen partner, Kje zaposlen partner, Kakšno delo partner, Program ukrepov, Opombe, Selen. Tabela vsebuje tudi liste, ki se nanašajo na leta 2004, 2005, 2006 in 2007, in v katerih so podatki razvrščeni v naslednjih 26 stolpcev z naslovi: Tekoča številka, Ime in priimek, Spol, Rojen (dan, mesec, leto), Leto rojstva, Naslov bivališča, Kraj, Parameter, Datum odvzema krvi, Način odvzema, Analitična metoda, Rezultat, Enota, Ponovni odvzem, Datum po, Način po, Anal. metoda, Rezultat2, Enota2, Ime in priimek matere, Kje zaposlena, Ime in priimek očeta, Kje zaposlen, Opombe, Starost ob 1. odvzemu (mesecev), Starost ob 2. odvzemu (mesecev)2. Prosilka zahteva podatke o koncentraciji svinca v krvi otrok glede na lokacijo (domači naslov), iz česar izhaja, da so predmet njegove zahteve samo naslednji stolpci v listih, ki se nanašajo na leta 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012: Tekoča številka, Priimek in ime, Naslov bivališča, Kraj, Datum odvzema krvi, Način odvzema, Rezultat (μg/l), Ponovni odvzem, Datum po, Rezultat2 (μg/l). V listih, ki se nanašajo na leta 2004, 2005, 2006 in 2007, pa so predmet zahteve prosilke naslednji stolpci: Tekoča številka, Ime in priimek, Naslov bivališča, Kraj, Parameter, Datum odvzema krvi, Način odvzema, Analitična metoda, Rezultat, Enota, Ponovni odvzem, Datum po, Način po, Anal. metoda, Rezultat2, Enota2. V nadaljevanju Pooblaščenec za vse zahtevane stolpce uporablja izraz zahtevani podatki iz obravnavane tabele. Iz ugotovljenega izhaja, da se zahteva prosilke ne nanaša na celotno tabelo iz datoteke z naslovom »Baza Pb -kri2013zav«, zato se Pooblaščenec ni opredeljeval do preostalih podatkov v tej tabeli, saj niso predmet zahteve prosilke.
Zahteva prosilke se nanaša na rezultate analize vsebnosti svinca v krvi otrok v Mežiški dolini v letih med 2004 in 2013. Pooblaščenec je ugotovil, da organ ne razpolaga z rezultati analize vsebnosti svinca v krvi otrok v Mežiški dolini za leto 2013. Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z rezultati analize vsebnosti svinca v krvi otrok v Mežiški dolini za leto 2013, saj je organ pojasnil, da so ti podatki še v fazi pridobivanja. Glede na to, da iz listov, ki se nanašajo na pretekla leta, izhaja, da so bili odvzemi krvi običajno izvedeni konec meseca septembra ali v mesecu oktobru, Pooblaščenec ne vidi nobenega razloga, zaradi katerega bi podvomil v to navedbo organa. Pooblaščenec pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi rezultate analize vsebnosti svinca v krvi otrok v Mežiški dolini za leto 2013, s katerim še ne razpolaga. Navedeno pomeni, da glede tega dela zahteve prosilke ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je pritožba prosilke v tem delu neutemeljena, zato jo je treba zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
2. Izjeme od prostega dostopa
Organ je zavrnil dostop do zahtevanih podatkov iz obravnavane tabele, sklicujoč se na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec izvedel preizkus, ali zahtevani dokument vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Organ je v dopisu z dne 26. 7. 2013 pravilno navedel, da so zahtevani podatki iz obravnavane tabele občutljivi osebni podatki v smislu 19. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1, saj je treba podatke o vsebnosti svinca v krvi otrok opredeliti kot podatke o zdravstvenem stanju otrok. Pravne podlage za obdelavo občutljivih osebnih podatkov so določene v 13. členu ZVOP-1. Pooblaščenec je ugotovil, da v konkretnem primeru ne gre za nobenega izmed primerov, v katerih je dopustno obdelovati občutljive osebne podatke na način, da se razkrijejo javnosti. Pooblaščenec je zato zaključil, da ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu dovoljevala razkritje zahtevanih podatkov iz obravnavane tabele, kar pomeni, da so ti podatki t.i. varovani osebni podatki in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda, poleg izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, obstaja še katera izmed preostalih možnih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da v njem ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
3. Delni dostop
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ napačno uporabil določbe materialnega prava, saj pri svoji odločitvi ni upošteval določbe 7. člena ZDIJZ o delnem dostopu do dokumentov, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (izjeme od prostega dostopa) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, organ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Pooblaščenec je ugotovil, da je s prekritjem stolpcev z naslovi »Ime in priimek« oz. »Priimek in ime« in »Naslov bivališča« mogoče anonimizirati zahtevane podatke iz obravnavane tabele tako, da ti ne vsebujejo več informacij, katerih razkritje bi pomenilo kršitev ZVOP-1. Anonimizacija je namreč po določbi 18. točke 6. člena ZVOP-1 takšna sprememba oblike osebnih podatkov, da jih ni več mogoče povezati s posameznikom ali je to mogoče le z nesorazmerno velikimi napori, stroški ali porabo časa. S prekritjem navedenih stolpcev se v konkretnem primeru onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznikov, na katere se nanašajo varovani osebni podatki, torej otrok, ki so bili vključeni v raziskavo. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena.
Na podlagi imena in priimka bi bili otroci, vključeni v raziskavo, nedvomno neposredno določljivi. Vendar pa se samo s prekritjem stolpca z naslovom »Ime in priimek« oz. »Priimek in ime« ne zagotovi popolna anonimizacija. Glede na to, da stolpec z naslovom »Naslov bivališča« vsebuje ulico in hišno številko, je mogoče s pomočjo tega podatka brez velikega napora ugotoviti, na katerega konkretnega otroka se podatek nanaša. Četudi bi prekrili le hišno številko, ne bi bilo zadoščeno zahtevi po anonimizaciji obravnavanih podatkov, saj na posamezni ulici živi majhno število v raziskavo vključenih otrok (pogosto tudi samo 1), zaradi česar bi, ob upoštevanju, da so v raziskavo vključeni samo otroci v določenih starostnih skupinah, bilo podatke o vsebnosti svinca v krvi brez velikih naporov mogoče povezati s konkretnimi posamezniki. Pooblaščenec je zato zaključil, da je za popolno anonimizacijo tabele treba prekriti tako stolpec z naslovom »Ime in priimek« oz. »Priimek in ime« kot tudi stolpec z naslovom »Naslov bivališča«. Pooblaščenec še pojasnjuje, da pri takšnem načinu anonimizacije zahtevanih podatkov iz obravnavane tabele ostane razkrit stolpec z naslovom »Kraj«, ki označuje širše območje oz. večji kraj, ki je v bližini bivališča otroka. S pomočjo podatka iz tega stolpca pa nikakor ni mogoče povezati podatkov o vsebnosti svinca v krvi s konkretnim otrokom, ker je v istem kraju veliko število otrok (npr. v listu za leto 2012 je v enem kraju 43 otrok).
4. Javni interes glede razkritja
Prosilka ne nasprotuje dejstvu, da zahtevani dokument vsebuje osebne podatke otrok, je pa iz njenih navedb mogoče razbrati, da se sklicuje na to, da v konkretnem primeru javni interes za razkritje vseh zahtevanih podatkov iz obravnavane tabele prevlada nad interesi, zaradi katerih so varovani osebni podatki otrok, ki so bili vključeni v raziskavo. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju izvedel test prevladujočega javnega interesa, ki ga ureja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbo prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Med slednje primere ne sodijo varovani osebni podatki, zato je izvajanje testa javnega interesa v konkretnem primeru dovoljeno. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.
Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je javni interes za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je javni interes za razkritje informacije lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test javnega interesa zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši javni razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test javnega interesa ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Razkritje popolnoma vseh podatkov, ki jih zahteva prosilka, je morebiti interesantno za javnost, predvsem za prosilko, nikakor pa ni v javnem interesu, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, hkrati pa tudi vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primerih, ko bi bilo z razkritjem informacije ogroženo varstvo osebnih podatkov posameznikov.
Prosilka zatrjuje, da je javni interes v tem, da je javnost obveščena o tveganju, ki ga prinaša onesnaženost tal s svincem, in da na podlagi teh podatkov izbere najboljše možne sanacijske ukrepe. Pooblaščenec ne zanika, da je ta javni interes močan, vendar nikakor ni močnejši od interesa, zaradi katerega so stolpci z naslovi »Ime in priimek« oz. »Priimek in ime« in »Naslov bivališča« varovani kot izjema od prostega dostopa. Z razkritjem kateregakoli izmed navedenih stolpcev bi namreč omogočili identifikacijo v raziskavo vključenih otrok in hkrati s tem razkrili njihove občutljive zdravstvene podatke (količina svinca v krvi), kot je pojasnjeno že v 3. točki obrazložitve te odločbe. Razkritje slednjih bi imelo za otroke objektivno predvidljive negativne posledice, saj bi otroci zaradi razkritja teh podatkov utegnili biti negativno diskriminirani v različnih življenjskih okoliščinah (npr. pri stikih s sovrstniki ali kasneje pri iskanju zaposlitve, ker povečana vrednost svinca v krvi predstavlja povečano tveganje za določene bolezni). Razkritje zdravstvenih podatkov v konkretnem primeru pa ne bi predstavljalo samo prekomernega posega v zasebnost, ampak bi bilo, glede na to, da gre za zasebnost otrok, tudi v nasprotju z dolžnostjo zagotavljanja otrokove koristi, ki kot temeljno vodilo velja tako za starše kot tudi za državne organe in nosilce javnih pooblastil, ki morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom, skrbeti za njegovo korist. To dolžnost določa Konvencija o otrokovih pravicah (sprejela jo je Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo št. 44/25 z dne 20. novembra 1989, veljati je začela 2. septembra 1990 v skladu z 49. členom, v nadaljevanju Konvencija), ki se neposredno uporablja na podlagi 8. člena Ustave RS. Konvencija v 3. členu določa, da morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, otrokove koristi glavno vodilo. Javno razkritje podatkov o tem, kateri konkretni otroci so vključeni v raziskavo in kakšne so količine svinca v njihovi krvi, zagotovo ni v korist otrok, temveč ravno nasprotno. Na tem mestu Pooblaščenec pripominja, da je korist otrok, na katere se nanašajo konkretne koncentracije svinca v krvi, zagotovljena na ta način, da se starše sodelujočih otrok sproti obvešča o rezultatih preiskav pri njihovem otroku, hkrati z individualnimi svetovanji in ukrepanji, kot je določeno v 8. točki vloge za presojo etičnosti te raziskave, ki jo je vodja raziskave vložila pri Komisiji RS za medicinsko etiko. Vse navedeno izkazuje izjemno močen interes za varovanje osebnih podatkov iz stolpcev z naslovi »Ime in priimek« oz. »Priimek in ime« in »Naslov bivališča«.
Pooblaščenec je ugotovil, da varovanje obravnavanih podatkov ni samo v interesu otrok, na katere se podatki nanašajo, ampak je tudi v javnem interesu. Udeležba v raziskavi namreč ni obligatorna in starši so privolili v vključitev otrok v raziskavo ob prepričanju, da bodo ti podatki znani le določenemu krogu oseb, javnosti pa bodo podani v poročilu, in sicer agregirani, brez imen, kot izhaja iz 8. točke vloge za presojo etičnosti te raziskave, ki jo je vodja raziskave vložila pri Komisiji RS za medicinsko etiko. Zaradi razkritja obravnavanih podatkov na način, ki bi omogočal identifikacijo posameznih otrok, bi lahko prišlo do situacije, ko starši privolitve za vključitev otrok v tovrstne raziskave ne bodo več želeli dati. Posledično se raziskave ne bodo mogle več izvajati, kar pomeni, da javnost v prihodnosti ne bo mogla dobiti niti anonimiziranih podatkov o vsebnosti svinca v krvi otrok v Mežiški dolini, saj organ ne bo razpolagal z nobenimi podatki o vzorčenju in koncentracijah svinca v krvi otrok. Iz navedenega izhaja, da javni interes ni samo na strani za razkritje obravnavanih osebnih podatkov, ampak tudi na strani za zavarovanje teh podatkov.
Poudariti je treba še, da je javnost glede obremenjenosti okolja v Mežiški dolini podrobno seznanjena s pomočjo podatkov (npr. rezultati monitoringov zraka in tal) iz drugih raziskav (npr. v poročilih o izvajanju programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini po posameznih letih: http://www.sanacija-svinec.si/index.php/program-dela/porocila). Navedeno kaže na to, da javni interes za razkritje imen, priimkov in naslovov bivališč otrok ni tako močan, kot zatrjuje prosilka. Javnost ima namreč možnost dostopa do drugih vrst podatkov, ki kažejo na obremenjenost okolja v Mežiški dolini, in so ravno tako pomembni dejavniki pri izbiri sanacijskih ukrepov. S kombinacijo že razpoložljivih podatkov o obremenjenosti okolja in podatkov, ki jih je organ dolžan prosilki posredovati v skladu z izrekom te odločbe, je po oceni Pooblaščenca zadoščeno javnemu interesu za razkritje. Pooblaščenec pojasnjuje, da morda za raziskavo, ki jo izvaja prosilka, takšen obseg podatkov ne zadošča, vendar pa, kot je navedeno že v 1. točki obrazložitve te odločbe, zaradi učinka erga omnes, prosilki v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni mogoče omogočiti dostopa do večjega obsega informacij. Glede navedb prosilke, da so podatki iz programa meritev vsebnosti svinca v krvi otrok Mežiške doline že objavljeni v magistrski nalogi in na spletni strani organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da v teh dokumentih niso objavljeni podatki, ki so predmet presoje v tem postopku, ampak gre za dokumente, ki vsebujejo že obdelane podatke, pri čemer niso objavljena niti imena in priimki niti naslovi bivališč v analizo vključenih otrok. Objava podatkov v navedeni magistrski nalogi zato ni pravno relevantna za presojo v tem pritožbenem postopku. Pooblaščenec v okviru tega pritožbenega postopka ni pristojen ugotavljati, ali je avtor magistrske naloge zakonito obdeloval surove podatke, na podlagi katerih je prišel do objavljenih zaključkov, zato se do tega vprašanja ni posebej opredeljeval. Za konkretni primer je namreč pravno relevanten le odgovor na vprašanje, ali ima organ pravno podlago, da skladno z določbami ZDIJZ javno razkrije imena, priimke in naslove bivališč, v raziskavo vključenih otrok.
Pooblaščenec je ugotovil, da so obravnavani podatki povezani z javnim zdravjem, vendar prosilka ni izkazala, da bi razkritje imen in priimkov ter naslovov bivališč otrok, ki so bili vključeni v raziskavo, prispevalo k širši razpravi in razumevanju nečesa, kar je pomembno za širšo javnost. Kot zatrjuje prosilka, je javni interes v obveščanju javnosti o tveganju, ki ga prinaša onesnaženost tal s svincem, temu interesu pa je, po oceni Pooblaščenca, v konkretnem primeru zagotovljeno že, če se javnosti omogoči delni dostop do zahtevanih podatkov iz obravnavane tabele na način, kot je naveden v izreku te odločbe. Javnost si namreč že na podlagi teh podatkov o tej zadevi lahko ustvari svoje mnenje in o tem razpravlja, pri čemer še dodatno razkritje imen, priimkov in naslovov bivališč otrok ne bi bistveno in kvalitativno pripomoglo k boljši javni razpravi o tej zadevi. Pooblaščenec je zato zaključil, da je izvedeni test tehtanja pripeljal do zaključka, da ni podan prevladujoč javni interes za razkritje imen in priimkov ter naslovov bivališč otrok, vključenih v raziskavo, v razmerju do interesa varstva pravic posameznikov, da ti podatki ostanejo zavarovani kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
5. Sklepno
Glede dela zahtevanega dokumenta, ki vsebuje varovane osebne podatke, in glede rezultatov analize vsebnosti svinca v krvi otrok v Mežiški dolini za leto 2013, je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijani sklep.
Pritožba prosilke je utemeljena v delu, ki se nanaša na napačno uporabo materialnega prava, in sicer glede uporabe določbe 7. člena ZDIJZ. Zato je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijani sklep v tem delu odpravil in odločil, da mora organ v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe prosilki zagotoviti prepis tabele iz datoteke z naslovom »Baza Pb -kri2013zav«, in sicer v tistem delu, kot je določeno v izreku te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka