Prosilec - Mestna občina Ljubljana, Četrtna skupnost Šiška
+ -Številka: 090-141/2013/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo za dostop do upravnih dovoljenj za dejavnost predelave odpadkov na določeni lokaciji, ki so bila organu posredovana v vednost. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da je organ pravilno ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja pri organu ne obstaja.
ODLOČBA:
Številka: 090-141/2013/2
Datum: 5. 8. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 6. 2013, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Četrtna skupnost Šiška, Kebetova ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 354-205/2013-23, z dne 5. 6. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Četrtna skupnost Šiška, št. 354-205/2013-23, z dne 5. 6. 2013, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 2. 4. 2013 na organ naslovil zahtevo, da mu organ posreduje vsa upravna dovoljenja za dejavnost predelave odpadkov Gorenje Surovina na lokaciji bivše tovarne Gorenje Tiki na Magistrovi 1, ki so bila organu posredovana v vednost.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 354-205/2013-23, z dne 5. 6. 2013. V obrazložitvi odločbe je navedel, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ker ni bil stranka v postopku pri izdaji upravnih dovoljenj za dejavnost predelave odpadkov podjetju Gorenje Surovina d.o.o. in jih tudi ni pridobil od drugih organov. Organ je citiral prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in navedel, da organ ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi prosilca.
Prosilec je v pritožbi z dne 8. 6. 2013 navedel, da ni res, da organ dovoljenj ni pridobil od drugih organov. Okoljevarstveno dovoljenje je bilo v skladu s 84. členom ZVO-1 poslano tudi organu, kar po mnenju prosilca izhaja iz zadnje strani okoljevarstvenega dovoljenja, ki jo je priložil pritožbi. Priložil je tudi dopis organa št. 354-205/2013-3, z dne 6. 3. 2013, iz katerega je po mnenju prosilca razvidno, kako se organ pogovarja s predelovalcem odpadkov – onesnaževalcem bivalnega okolja, ki močno obremenjuje bližnje stanovalce, ob tem pa so prizadeti stanovalci povsem prezrti. Prosilec meni, da se organ spreneveda. Že v letih 2011 in 2012 je bil organ tako s strani krajanov, kot tudi Zveze ekoloških gibanj Slovenije, opozorjen na umeščanje neprimerne dejavnosti v to okolje in ni ukrenil nič.
Organ po prejemu pritožbe prosilca svoje odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 354-205/2013-25, z dne 19. 6. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, priložil pa je tudi vso razpoložljivo dokumentacijo iz svojega arhiva, ki se nanaša na to zadevo.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Ker je organ zahtevo prosilca zavrnil, ker pogoj iz 2. točke ni bil izpolnjen, prosilec pa o tem dvomi, je bilo treba v obravnavanem primeru rešiti vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z upravnimi dovoljenji za dejavnost predelave odpadkov Gorenje Surovina na lokaciji bivše tovarne Gorenje Tiki na Magistrovi 1, ki bi mu bili posredovani v vednost.
Pooblaščenca verjame navedbam organa o neobstoju zahtevanih dokumentov zlasti zato, ker je do takšne ugotovitve prišel tudi že Inšpektorat za javno upravo (v nadaljevanju Inšpektorat), kar izhaja iz dopisa Inšpektorata št. 0610-188/2013/4, z dne 4. 6. 2013, ki ga je organ priložil odstopljeni pritožbi. Inšpektorat je namreč z omenjenim dopisom zaključil postopek (Neposredovanje dokumentov – posredovanje informacije javnega značaja), ki ga je začel na podlagi prijave prosilca, v ugotovitvah pa je med drugim navedel, da je četrtna skupnost pojasnila, da ni stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja in ga tudi ne poseduje. Da so navedbe organa povsem resnicoljubne, Pooblaščenec sklepa tudi na podlagi dejstva, da je organ prosilcu v zvezi z dejavnostjo podjetja Gorenje Surovina d.o.o. na Magistrovi 1 v Ljubljani že večkrat posredoval pojasnila (dopis št. 354-205/2013-3, z dne 6. 3. 2013 in dopis št. 354-205/2013-11, z dne 8. 4. 2013, ki ju je organ Pooblaščencu posredoval v prilogi odstopa pritožbe), iz katerih prav tako izhaja, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Da organ ničesar ne prikriva, kaže tudi dejstvo, da je organ prosilca v dopisu št. 354-205/2013-11, z dne 8. 4. 2013 napotil, da želeni dokument zahteva od izdajateljice – Agencije Republike Slovenije za okolje.
Neutemeljena je pritožbena navedba, de je bilo okoljevarstveno dovoljenje, v skladu s 84. členom ZVO-1, poslano tudi organu. Prosilec se pri tem sklicuje na zadnjo stran dokumenta, ki je po njegovih navedbah okoljevarstveno dovoljenje, iz katere pa izhaja, da je bil ta dokument v vednost poslan na elektronski naslov glavne pisarne Mestne občine Ljubljana in ne na četrtno skupnost oz. na organ, ki je izdal izpodbijano odločbo. V postopku po ZDIJZ je namreč četrtna skupnost samostojen organ. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZLS) v 1. členu določa, da so občine temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Prvi odstavek 18. člena ZLS pa določa, da se na območju občine lahko ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine se določita s statutom občine. Prav tako se v statutu občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava. V primeru, da je ožji del občine pravna oseba, nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom občine oziroma z odlokom iz drugega odstavka 19. b člena tega zakona. V primeru, da je ožji del občine pravna oseba, ga zastopa njegov svet. V 57. členu Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 s spremembami) je določeno, da je četrtna skupnost pravna oseba javnega prava, in da nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Iz navedenega izhaja, da je četrtna skupnost zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ, posledica tega pa je, da je na podlagi ZDIJZ dolžna omogočiti dostop do tistih dokumentov, s katerimi razpolaga in ne do dokumentov, s katerimi razpolaga Mestna občina Ljubljana. Na podlagi dejstva, da je bil določen dokument poslan na naslov glavne pisarne Mestne občine Ljubljana, zato ni mogoče sklepati, da s tem dokumentom razpolaga tudi četrtna skupnost Mestne občine Ljubljana, ki je organ po ZDIJZ v konkretnem primeru.
Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Kot je pravilno navedel organ v izpodbijani odločbi, so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi kakršnokoli upravno dovoljenje, s katerim trenutno ne razpolaga.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti (ne)aktivnosti organa v zvezi z dejavnostjo podjetja Gorenje Surovina d.o.o. na Magistrovi 1 v Ljubljani, ki jih v pritožbi navaja prosilec. Prosilec je povsem upravičeno pričakoval, da organ razpolaga z določeno dokumentacijo, ki je povezana z vplivi na okolje, ki jih ima izvajanje dejavnosti podjetja Gorenje Surovina d.o.o. na območju četrtne skupnosti, saj je organ, kot izhaja iz njegovih navedb v dopisu št. 354-205/2013-3, z dne 6. 3. 2013, že izvajal določene aktivnosti v zvezi s to temo. Vendar iz navedb organa izhaja, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar vsekakor organu ni v prid. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca zoper odločbo organa št. 354-205/2013-23, z dne 5. 6. 2013 neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje.
Na koncu Pooblaščenec še pripominja, da prosilec lahko zahtevo za dostop do konkretnega okoljevarstvenega dovoljenja vloži pri Agenciji Republike Slovenije za okolje, ki tovrstna dovoljenja izdaja (http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/uploads/datoteke/Izdani%20OVD_%2025julij2013.pdf). Pooblaščenec zahteve prosilca z dne 2. 4. 2013 ni odstopil v reševanje navedeni agenciji, saj je prosilec zahteval le upravna dovoljenja, ki so bila posredovana organu, takšni dokumenti pa, kot izhaja iz zgornjih ugotovitev, sploh ne obstajajo.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Četrtna skupnost Šiška, št. 354-205/2013-23, z dne 5. 6. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Mestne občine Ljubljana, Četrtna skupnost Šiška, št. 354-205/2013-23, z dne 5. 6. 2013.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka