Prosilec - Občina Tišina
+ -Številka: 090-140/2013/8
Kategorije: Ponovna uporaba, Stroški
POVZETEK:
Prosilec je za ponovno uporabo informacij javnega značaja zahteval video posnetke vseh sej občinskega sveta v mandatnem obdobju 2010 – 2014. Organ je od prosilca zahteval polog v višini 5.242,94 EUR, kar predstavlja materialne stroške in stroške dela. Prosilec pologa ni poravnal v roku, zato je organ s sklepom postopke ustavil. V pritožbenem postopku zoper sklep o ustavitvi je Pooblaščenec ugotovil, da je prišlo do kršitev postopka, saj bi organ o zahtevi za ponovno uporabo moral izdati odločbo, se opredeliti do pogojev ponovne uporabe in zahtevane videoposnetke za namen ponovne uporabe presojati z vidika obstoja izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (šesti odstavek 6. člena ZDIJZ). Pooblaščenec je pritožbi ugodil, sklep odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-140/2013/8
Datum: 7. 10. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec) zoper sklep Občine Tišina, Tišina 4, 9251 Tišina (v nadaljevanju organ), št. 090-0002/2013-18, z dne 15. 5. 2013 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se sklep Občine Tišina št. 090-0002/2013-18, z dne 15. 5. 2013 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 12. 11. 2012 na organ naslovil zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, v kateri je zahteval dovoljenje za ponovno uporabo posnetkov (video) vseh sej občinskega sveta Občine Tišina v mandatnem obdobju 2010 – 2014. Navedel je še, da posnetke potrebuje v nepridobitne namene za namen informiranja občanov. Kot obliko posredovanja informacij je navedel prepis pri organu ali drug e-zapis, USB ključek.
Organ je ugotovil, da bodo v zadevi skupni stroški za pripravo in posredovanje informacij predvidoma znašali vsaj 5.242,94 EUR (z vključenim DDV), zato je od prosilca, z dopisom (računom) št. 090-0002/2013-10 z dne 5. 3. 2013, zahteval vnaprejšnji polog odmerjenega zneska.
Prosilec pologa ni plačala, zato je organ štel, da je odstopil od svoje zahteve in je postopek, v skladu s tretjim odstavkom 115. člena ZUP, s sklepom št. 090-0002/2013-18, z dne 15. 5. 2013, ustavil.
Prosilec se je zoper sklep organa pravočasno pritožil in navedel, da iz II. točke obrazložitve organa izhaja, da je ugotovil, da se zahteva nanaša na informacije večjega obsega, ki jih je potrebno predhodno obdelati, zaradi česar bodo organu nastali materialni stroški in stroški dela. Navedbe organa o potrebni predhodni obdelavi so popolnoma pravilne, vendar se pri tem poraja temeljno vprašanje: posnetki sej občinskega sveta so že bili javno objavljeni, zato bi lahko utemeljeno sklepali, da so kopije, ki jih je prosilec posnel ob javnem predvajanju na lokalni televiziji, že predhodno obdelane. Tukaj se pojavita dve kontradiktorni izjavi organa z dne 5. 3. 2013:
1. »Samo dejstvo, da je javna seja snemana, torej še ne pomeni, da je celotna vsebina posnetka tudi v celoti javna, zato je ne smemo samo presneti, pač pa je treba vsak posnetek in njegovo vsebino presojati z vidika določb ZDIJZ.« To seveda pomeni, da organ posnetek vsake seje pred objavo obdela.
2. »Nadalje Vas obveščamo, da so posnetki sej OS, s katerimi razpolagate, ker ste seje snemali (ko se je seja vrtela na KATV), nelegalni, ker so zaščiteni z avtorskimi pravicami, prav tako pa vam jih žal ne bomo mogli dovoliti za ponovno uporabo, ker niso preizkušeni glede izjem, kot smo predhodno že navedli«. Tukaj pa organ navaja, da posnetkov sej ni presojal glede ZDIJZ, vendar so bile vseeno javno predvajane.
Nadalje prosilec navaja, da je organ izdal zahtevo za polog v višini 5.242,94 EUR. Cena se nanaša na 23 do
tedaj opravljenih sej in še na 17 prihodnjih sej, ki so predvidoma preostale do konca mandata. 23 sej je bilo javno objavljenih, zato bi lahko utemeljeno sklepali, da so bile predhodno obdelane, kar pa pomeni, da zaradi prošnje prosilca ni potrebe za ponovno obdelavo. Ker prosilec s posnetki razpolaga, stroški obdelave za 23 dosedanjih sej ne morejo več nastati in gre za neutemeljeno zaračunavanje ponovne uporabe informacij javnega značaja. Vseeno pa izjava organa, da posnetki niso preizkušeni glede izjem pomeni, da je zahtevek za polog pravzaprav plačilo za delo, ki bi ga organ že moral opraviti, vendar ga je opustil. Še bolj je neutemeljen strošek obdelave bodočih 17 sej občinskega sveta, saj organ v tem primeru nalaga stroške dela, ki jih mora v skladu s svojo razlago iz II. točke pred javno objavo seje občinskega sveta opraviti po uradni dolžnosti, razen, če bo nadaljeval s politiko javnega objavljanja neobdelanih posnetkov. Iz zahtevka za polog namreč sklepa, da organ brez vloge prosilca teh 17 sej sploh ne bi obdelal.
Nadalje prosilec navaja, da je z zahtevkom postavljen v neenakopraven položaj pred zakonom. Če sklepa iz zahtevka za polog, bi moral nositi stroške obdelave 23 sej občinskega sveta, ki naj bi jih organ predhodno že obdelal, saj so bile javno objavljene (pa jih po lastnih navedbah ni obdelal). Prav tako bi moral nositi stroške obdelave bodočih 17 sej občinskega sveta, čeprav bi jih organ pred javno objavo moral obdelati po uradni dolžnosti. V primeru, da bi plačal polog, bi nekdo, ki bi za enako informacijo zaprosil za njim, teh stroškov sploh ne imel, ampak bi nosil le stroške snemanja na medij. Iz navedenih razlogov prosilec zahtevka za polog ni plačal, saj gre za obračunavanje obdelave, ki jo je organ po svojih navedbah opustil in bodoče obdelave posnetkov sej občinskega sveta.
Prosilec še dodaja, da dodatno oviro verjetno predstavlja lastništvo avtorskih pravic, saj organ ni lastnik
avtorskih pravic posnetkov, zato jih tudi ne more in ne sme obdelovati brez soglasja lastnika avtorskih pravic. Uradna oseba, pooblaščena za posredovanje informacij javnega značaja, je obenem tudi direktorica organa, ki je snemanje z javnim naročilom oddal nosilcu avtorskih pravic. Enako informacijo so zaprosili trije prosilci, zato bi jih organ moral objaviti na spletu.
V primeru, da so navedbe organa o neobdelanih posnetkih resnične, organ sam priznava nespoštovanje
zakonodaje s področja varovanja osebnih podatkov, z objavo vseh dosedanjih 24 sej občinskega sveta pa potem tudi krši predmetno zakonodajo, zato se naj ta izjava smatra tudi kot uradna prijava glede kršenja zakonodaje s področja dela Pooblaščenca.
Kot slednje prosilec še dodaja, da bi moral organ, glede na navedbe župana, imeti na strežniku vse posnetke sej, za katere še vedno utemeljeno domneva, da so zaradi javne objave že bili obdelani. Nenazadnje bi moral organ zaradi treh zahtevkov za posredovanje informacij javnega značaja posnetke sej občinskega sveta objaviti na splet, kar pomeni, da bi jih moral naložiti na strežnik. S tem argumentom utemeljeno trdi, da bi mu organ moral omogočiti ponovno uporabo posnetkov sej občinskega sveta in jih na USB ključ prenesti brez posebnih stroškov.
Organ po prejemu pritožbe prosilca sklepa ni nadomestil z novim sklepom ali z odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP dne 19. 6. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 24. 9. 2013 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP, na katerem lahko Pooblaščenec sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na zahtevo in pritožbo prosilca.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec je v skladu 1. alinejo prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacij javnega značaja. Določbo je v delu, ki govori o pristojnosti Pooblaščenca za odločanje na drugi stopnji zoper »(…) odločbo, s katero je organ (…) drugače kršil pravico do (…) ponovne uporabe informacij javnega značaja«, treba razumeti kot podlago za odločanje o domnevni oziroma s strani prosilca zatrjevani kršitvi pravice do ponovne uporabe. ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog stroškov sicer posebej ne predvideva, vendar, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8 z dne 14. 1. 2011, je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. Smiselna uporaba določb ZUP nas pripelje do zaključka, da če prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je na podlagi navedenega možna pritožba na Pooblaščenca.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Splošno o ponovni uporabi informacij javnega značaja in presoja vsebine zahteve prosilca
Pojem ponovne uporabe informacije javnega značaja določa tretji odstavek 4. člena ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja po tej določbi pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Ključno za ponovno uporabo informacij je, da organi javnega sektorja informacije primarno zbirajo za izvrševanje svojih javnih nalog, že zbrane informacije pa lahko posredujejo prosilcem za nadaljnjo uporabo v pridobitne ali nepridobitne namene. Razlikovanje med pridobitnim in nepridobitnim namenom ne vpliva na to, ali je šteti posamezno uporabo informacije javnega značaja za ponovno uporabo. Ta razlika dobi pomen samo ob vprašanju, ali sme organ zaračunati ceno za ponovno uporabo. Po prvem odstavku 34.a člena ZDIJZ lahko organ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene zaračuna ceno, razen v primeru uporabe z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti in uporabe informacij s strani medijev.
Pri uveljavljanju pravice do ponovne uporabe informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v četrtem odstavku 17. člena določa, da mora prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja opredeliti:
1. informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti;
2. na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa);
3. za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (pridobitni oziroma nepridobitni namen).
Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) v 25.a členu določa, da mora prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja iz četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ opredeli pridobitni oziroma nepridobitni namen ponovne uporabe predvsem z opisom naslednjih okoliščin:
- pravno-organizacijska oblika oziroma status prosilca in dejavnost;
- predvideni način ponovne uporabe informacij, vključno s pogoji posredovanja informacij javnosti.
Iz zahteve prosilca izhaja, da je zahtevo vložil kot zahtevo za ponovno uporabo. Zahtevo je namreč vložil na pripravljenem obrazcu Pooblaščenca za ponovno uporabo. Za namen uporabe je opredelil nepridobiten namen, kot predviden način ponovne uporabe pa določil »objava določenih delov seje v svetovni splet in informiranje občanov«.
Iz zahteve prosilca Pooblaščenec ne more nedvomno trditi, da gre za zahtevo za ponovno uporabo, zato je prosilca pozval za dodatna pojasnila. Prosilec je dne 13. 9. 2013 pojasnil, da bodo posnetki, ki jih bo posredoval organ, obdelani tako, da bo posnetek skrajšan na dolžino, ki je relevantna za obravnavano tematiko. Prav tako bo posnetkom občasno dodal kakšno informacijo, sklic oz. povezavo do podrobnejših informacij, povezave do dodatnega gradiva o obravnavani tematiki, itd. Primarni cilj je čim večja obveščenost javnosti o delu organa oz. o delu liste prosilca in prizadevanjih v občinskem svetu. Vse informacije, ki jih bo na ta način obdelal, pa bodo uporabljene izključno za nepridobitne namene. Omenjene informacije bodo kot videoposnetek objavljene na spletni strani Liste občanov. Namen ponovne uporabe informacij pa je bil in ostaja obveščanje občanov o delu v občinskem svetu, zagotavljanje pomembnih informacij, obvestil in pojasnil o aktualnem, preteklem in tudi prihodnjem dogajanju v občini.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da gre za zahtevo za ponovno uporabo, saj prosilec cel čas postopka trdi, da gre za ponovno obravnavo, organ pa temu ne oporeka. Organ je namreč zahtevo prosilca obravnaval kot zahtevo za ponovno uporabo.
2. Razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje
V skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZDIJZ izda organ o zahtevi za ponovno uporabo pisno odločbo, če za ponovno uporabo zaračuna ceno ali določi druge pogoje v skladu s tem zakonom.
Nadalje Uredba v 26. členu podrobneje določa, da organ vedno kot pogoj za ponovno uporabo informacij javnega značaja, v pridobitne ali nepridobitne namene, določi navedbo vira podatkov, ki obsega naziv »Javne informacije Slovenije« in naziv organa. Prav tako lahko organ določi tudi druge pogoje, če je to potrebno:
– zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja;
– za pravilno razumevanje informacije javnega značaja;
– zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu;
– zaradi izvajanja uradnih postopkov ali javnih nalog, v katerih namen so bile ustvarjene informacije javnega značaja.
Vsi pogoji veljajo za enake vrste ponovne uporabe informacij javnega značaja za vse prosilce enako.
Glede na določbo tretjega odstavka 22. člena ZDIJZ in 26. člena Uredbe v povezavi z definicijo ponovne uporabe, kot izhaja iz tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ, je bistveni element ponovne uporabe pogoj ponovne uporabe. Za prosilca je namreč pomembno, kakšne pogoje za ponovno uporabo bo organ določil, saj je od njih odvisno, ali bo prosilec informacije javnega značaja sploh lahko ponovno uporabil na način, kot si je zamislil in kot želi. Če organ namreč prosilcu določi pogoje, ki prosilcu onemogočajo ponovno uporabo informacij javnega značaja na način, kot jih ima namen uporabiti prosilec, so takšne informacije za prosilca neuporabne z vidika ponovne uporabe. V skladu z določili ZDIJZ in Uredbe se mora organ v vsakem primeru, torej tudi, če gre za ponovno uporabo za nepridobiten namen, opredeliti glede pogojev. O tem pa, v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZDIJZ in 26. člena Uredbe, odloči z odločbo. V odločbi mora organ opredeliti pogoje, in sicer določiti navedbo vira podatkov, ki obsega naziv »Javne informacije Slovenije« in naziv organa ter druge pogoje. Določitev drugih pogojev pomeni, da se mora organ v odločbi konkretno opredeliti do pogojev ponovne uporabe na način, da jih izrecno določi oz., da se izrecno izjasni, da za ponovno uporabo ne določa drugih pogojev.
V konkretnem primeru organ ni izdal odločbe, temveč je prosilcu dne 5. 3. 2013 izdal zahtevek za polog št. 090-0002/2013-10, s katerim je od prosilca zahteval vnaprejšnji polog v višini 5.242,94 EUR, kar predstavlja materialne stroške in stroške dela. Po pregledu zahtevka za polog in preostale dokumentacije prvostopnega organa, je Pooblaščenec ugotovil, da se organ ni opredelil do pogojev oz. ni določil pogojev ponovne uporabe. Kot že navedeno, je nesmiselno, da bi prosilec za informacije za ponovno uporabo plačal materialne stroške in stroške dela, pri čemer sploh ne ve, kakšni bodo pogoji ponovne uporabe in v kakšnem obsegu bo informacije lahko nadalje uporabil. Kot izhaja iz zahtevka za polog, bi prosilec plačal 5.242,94 EUR za delni dostop, ki je prosilcu v tej fazi obrazložen splošno, da posnetki vsebujejo izjeme po ZDIJZ (osebni podatki, poslovne skrivnosti, itd.). Glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ bi prosilec videoposnetke lahko dobil tudi v zelo okrnjeni obliki, kar pa mogoče prosilcu več ne bi bilo uporabno glede na njegov namen ponovne uporabe.
Glede na navedeno, je organ ravnal postopkovno napačno, saj bi v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZDIJZ v povezavi s 26. členom Uredbe moral izdati odločbo, preden je izdal zahtevo za polog stroškov. Pooblaščenec je v skladu z določbo tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravil sklep o ustavitvi in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, ki bo moral v ponovljenem postopku slediti napotkom Pooblaščenca, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju te odločbe.
Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da si preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. Pooblaščenec v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. Dodaten razlog za vrnitev zadeve v ponovno odločanje pa je, da z vso zahtevano dokumentacijo razpolaga prvostopenjski organ.
3. Obveznosti organa v ponovljenem postopku
Organ bo moral postopati v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZDIJZ v povezavi s 26. členom Uredbe ter odločati o zahtevi in izdati odločbo. V ponovljenem postopku bo moral ugotoviti, ali v konkretnem primeru pride v poštev katera izmed izjem iz šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, kjer je opredeljeno, v katerih primerih organ prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo, in sicer bo moral organ natančno oceniti, ali gre za:
1. podatek iz prvega odstavka tega člena (taksativno določene izjeme do prostega dostopa do informacij javnega značaja) ali
2. podatek, zavarovan s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb, ali
3. podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe javne radiotelevizije ali izvajalci javne službe na področju raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali
4. podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam.
Potrebno je poudariti, da so navedene štiri točke edina pravna podlaga, na podlagi katere je prosilčeva zahteva za ponovno uporabo dejansko lahko zavrnjena.
Na ogledu je organ povedal, da so seje občinskega sveta praviloma javne. Če je javnost izključena, se seje ne snemajo, in torej glede zaprtih sej videoposnetki ne obstajajo. Javne seje pa se snemajo na način, da zvočno snemanje izvaja organ, slikovno pa pogodbenik, nato pa slednji posnetka združi. Namen snemanja je izključno obveščanje javnosti, zato se seje tudi predvajajo na lokalni televiziji. Pooblaščenec je ugotovil, da se posnetki predvajajo na lokalni televiziji v originalu, kar pomeni, da za takšno predvajanje organ ni izvedel posebnega delnega dostopa. Organ torej razpolaga izključno z originalnimi videoposnetki, ki pa z vidika določb ZDIJZ v celoti ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na tem mestu Pooblaščenec pritrjuje organu, da samo dejstvo, da so seje že bile javno objavljene, ne pomeni nujno, da so video posnetki sej v celoti informacija javnega značaja. V ponovljenem postopku je torej organ dolžan zahtevane videoposnetke za namen ponovne uporabe presojati z vidika obstoja izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (šesti odstavek 6. člena ZDIJZ).
Ne glede na to pa Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko organ, v kolikor bo prosilcu v ponovljenem postopku ponovno uporabo odobril, na podlagi strokovnih argumentov, v skladu z določbami ZDIJZ in Uredbe, določi izpolnjevanje drugih dodatnih pogojev za ponovno uporabo informacij, v kolikor za to obstajajo utemeljeni razlogi. V skladu s 26. členom Uredbe mora organ tako vedno kot pogoj določiti navedbo vira podatkov, ki obsega naziv »Javne informacije« in naziv organa. Nadalje pa lahko organ določi tudi druge pogoje, če je to potrebno zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja, za pravilno razumevanje informacije javnega značaja, zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu in zaradi izvajanja uradnih postopkov ali javnih nalog, v katerih namen so bile ustvarjene informacije. Organ bo moral tako v ponovljenem postopku ugotoviti vsa dejstva v tej zadevi ter presoditi, ali je določitev posebnih pogojev v konkretnem primeru potrebna in utemeljena. Če organ ne bo določil posebnih pogojev, mora tudi to navesti.
Pooblaščenec je na ogledu pregledal število DVD-jev in ugotovil, da število sej v obdobju od 11/2010 do 12/2012 ustreza specifikaciji, ki je del zahtevka za polog. Od 1. 1. 2013 do 19. 9. 2013 je bilo še 5 rednih sej in 2 izredni seji, kar skupaj predstavlja 13 DVD-jev.
Iz prosilčeve zahteve je jasno razvidno, da prosilec želi videoposnetke vseh sej občinskega sveta Občine Tišina v mandatnem obdobju 2010 – 2014. Njegova zahteva se torej nanaša tudi na vsakokratne videoposnetke sej občinskega sveta do konca mandata sedanjega občinskega sveta, t.j. v letu 2014. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ s tem, ko je v višino pologa štel tudi predvidene seje v letu 2013 in 2014, zavzel pravilno stališče, da je dostopanje do informacij lahko časovno neomejeno, in da lahko organ odloča o ponovni uporabi tudi glede tistih informacij, ki v trenutku odločanja še niso nastale. ZDIJZ kot zakon, ki ureja ponovno uporabo, sicer ne govori o zahtevi, ki predvideva stalno ažuriranje informacij, nasprotno pa takšne primere izrecno predvideva Uredba, ki v četrtem odstavku 23. člena določa, da če prosilec zahteva informacijo javnega značaja s stalnim ažuriranjem, se pri izračunu upoštevajo stroški vzpostavitve in stroški vzdrževanja za obdobje koledarskih let, v katerih prosilec zahteva ažuriranje.
Organ prosilcu lahko v skladu z določbami ZDIJZ in Uredbe zaračuna tudi stroške v zvezi z zahtevo za ponovno uporabo. Na ogledu je organ pojasnil, da je prosilcu zaračunal samo stroške, ne pa tudi cene ponovne uporabe. Iz zahtevka za polog izhaja, da stroške sestavljajo materialni stroški (elektronski zapis na eni zgoščenki DVD-R) in stroški dela (odbiranje in posredovanje podatkov – delo podsekretarke), ki jih je organ zaračunal v skladu s svojim stroškovnikom (Cenik za stroške posredovanja informacij javnega značaja št. 090-3/06-3 z dne 7. 7. 2006), za katerega je Ministrstvo za javno upravo izdalo soglasje in je objavljen na spletni strani organa. Glede zaračunavanja stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja in ponovne uporabe je Pooblaščenec stališča, da je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa), vendar pa organ ima sprejet stroškovnik, ki velja za veljaven podzakonski predpisa za zaračunavanje stroškov.
Pooblaščenec se je opredelil še do navedb prosilca, da bi organ moral zahtevane informacije objaviti na spletu, saj so trije prosilci zahtevali iste informacije. 6. točka prvega odstavka 10. člena ZDIJZ določa, da je vsak organ dolžan posredovati v svetovni splet vse informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat. Pooblaščenec pojasnjuje, da predmetno zakonsko določilo predpisuje objavo tistih podatkov, glede katerih je organ vsaj trem prosilcem izpeljal postopek po ZDIJZ in ugodil dostop na podlagi njihove zahteve za dostop do teh podatkov. Namreč varstvo morebitnih pravic tretjih tudi terja, da se podatki lahko objavijo zgolj potem, ko je takšna odločba o dovolitvi dostopa ali ponovne uporabe že postala dokončna oz. pravnomočna.
Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijani sklep odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca za ponovno uporabo informacij odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke Pooblaščenca, ki so podani v tej odločbi.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka