Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-139/2013/3
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil dopis, naj mu organ posreduje vsebino prijav klicateljev na številko 113, ki se snemajo, za intervencije na naslovu prosilca, po dnevih in urah. Organ je prosilcu posredoval zahtevane informacije in hkrati izdal še odločbo o delnem dostopu do posredovanih dokumentov, v celoti pa je zavrnil dostop do fotokopije vsebine prijav klicateljev na številko 113, ki se snemajo, za intervencije na naslovu prosilca dne 30. 3. 2006 okoli 11.00 ure in 30. 3. 2006 okoli 12.20 ure, ker organ s tema dokumentoma ne razpolaga. Prosilec se s stališčem organa ne strinja in ne verjame, da prijava ne obstaja, zato je zoper odločbo vložil pritožbo. Pooblaščenec se je na podlagi navedenih argumentov organa in svojih pristojnosti v skladu z ZDIJZ v pritožbenem postopku sam prepričal in ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevana informacija javnega značaja – prijava, ne obstaja, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno v celoti zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-139/2013/3
Datum: 4. 9. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-46/2013/2 (20-10) z dne 22. 5. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 14. 6. 2013 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-46/2013/2 (20-10) z dne 22. 5. 2013, se zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 4. 4. 2013 na organ naslovil dopis, v katerem je organ prosil, naj mu posreduje vsebino prijav klicateljev na številko 113, ki se snemajo, za intervencije na naslovu prosilca, za dneve: 13. 2. 2012 okoli 9.10 ure, 30. 9. 2010 približno ob 9.00 uri, 27. 3. 2010 okoli 18.00 ure, 30. 10. 2011 okoli 11.00 ure, 20. 12. 2009 ob 11.30 uri, 10. 7. 2009 okoli 18.40 ure, 10. 7. 2009 okoli 18.30 ure, 30. 3. 2006 okoli 11.00 ure, 30. 3. 2006 okoli 12.20 ure.
Organ je prosilcu dne 22. 5. 2013 posredoval zahtevane informacije in hkrati izdal še odločbo o delnem dostopu do posredovanih dokumentov, v celoti pa je zavrnil dostop do fotokopije vsebine prijav klicateljev na številko 113, ki se snemajo, za intervencije na naslovu prosilca dne 30. 3. 2006 okoli 11.00 ure in 30. 3. 2006 okoli 12.20 ure, ker organ s tema dokumentoma ne razpolaga. Organ v obrazložitvi odločbe najprej pojasnjuje določbe 4. člena ZDIJZ, kateri pogoji morajo biti podani, da gre za informacijo javnega značaja. V skladu z navedenim, navaja organ, je ugotovil, da ne razpolaga s fotokopijo vsebine prijav za intervencije na naslovu prosilca dne 30. 3. 2006 okoli 11.00 in 30. 3. 2006 okoli 12.20, ker sta bila dokumenta, v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju, uničena. Dokumente, ki jih je organ posredoval prosilcu, je organ posredoval delno – opravil je anonimizacijo dokumentov, saj so ti vsebovali varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1, za razkritje katerih organ nima pravne podlage. Organ se pri zavrnitvi do celotnih posredovanih dokumentov sklicuje tudi na notranje delovanje organa in navaja, da bi razkritje npr. klicnega znaka in IP številke lahko pri organu povzročilo motnje pri delovanju, saj se nanašajo na metode dela policije.
Prosilec je dne 14. 6. 2013 pri organu vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-46/2013/2 (20-10) z dne 22. 5. 2013. Organ jo je z dopisom z dne 19. 6. 2013, kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja ter ostala dokumentacijo, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilec.
Prosilec v pritožbi najprej izraža svoje nezadovoljstvo zaradi protipravnega prirejanja, kot pravi, opustitev in dvoličnega ravnanja policistov. Nadalje v pritožbi navaja, da se pritožuje, ker iz posredovanih dokumentov ni razviden izvor nastalih listin, tako da ni razviden bistveni podatek, kateri klici so bili izvedeni na nujno številko 113. Zakaj in katere zaprošene izpise posnetkov organ zavrača, oz. delno zavrača, iz odločbe, po prosilčevem mnenju, ni razvidno. Prosilec pravi, da manjka izpis št. 1713666 z dne 30. 10. 2011 ob 20.48 uri, nobeden izpis ne vsebuje vsebine prijav klicatelja na številko 113. Nadalje prosilec navaja, da tudi vsebina prijav ni resnična ter da iz nekaterih zapisov ni razvidno, ali je bil klic prijavitelja izveden na OKC ali na PP Šiška.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca o delu policistov, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj prosilec v tem delu pritožbe izraža svoje mnenje o sposobnostih policistov, izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval dne 4. 4. 2013. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec se najprej opredeljuje do dveh dokumentov, do katerih je organ zavrnil dostop v celoti, ker z nima ne razpolaga – to sta dokumenta:
- vsebina prijave klicatelja na številko 113, ki se snema z dne 30. 3. 2006 okoli 11.00 ure in
- vsebina prijave klicatelja na številko 113, ki se snema 30. 3. 2006 okoli 12.20 ure.
Organ glede navedenih dokumentov v izpodbijani odločbi navaja, da z njima ne razpolaga več, saj je zanju določen rok hranjenja 5 let in so ju že uničili, ker je rok hrambe že potekel.
Dne 8. 8. 2013 je Pooblaščenec v telefonskem razgovoru organ pozval, naj natančneje pojasni, zakaj z dokumentoma več ne razpolaga in morda, če z njim razpolaga, pošlje Pooblaščencu zapisnik o uničenju navedenih dokumentov ali pa vsaj akt, v katerem je določeno, kdaj takšne dokumente organ uniči. Pooblaščenec je organ pozval tudi, naj obrazloži, kako nastanejo zapisi klicev oziroma prijav.
Dne 12. 8. 2013 je organ Pooblaščencu po elektronski pošti pojasnil, da dnevnik dogodkov OKC (DDOKC) vsebuje različne kategorije podatkov, in sicer: štd., tip zapisa, datum, uro, temo, prijavitelja, čas dogodka, kraj, vsebino sporočila, poslani/obveščeni, povratne informacije, ukrepe, ostale ukrepe, informacije PP, sprejel, napotil, vodja izmene, datum izpisa, izpisal. Dokument nastane ob klicu na interventno številko policije 113. Policist OKC PU v DDOKC, ki je mrežna računalniška aplikacija policije, zapiše kratek povzetek pogovora s klicateljem in druge zaznave, ki vplivajo na reševanje. Policist OKC PU sprejme odločitev, komu bo odredil določeno nalogo in tega napoti na kraj te naloge. Delo OKC PU se konča z vpisom povratnih informacij o izvedenih ukrepih policije v DDOKC. Vsak zapis v DDOKC se zaključi (realizira). Zaključeni zapisi se hranijo pet let v elektronski obliki. Pri rokih hranjenja se upoštevajo različni predpisi. Policija govorne komunikacije na telefonski številki 113 hrani eno leto, v skladu z 8. členom Pravilnika o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (UL RS št. 103/06, s spremembami in dopolnitvami). Zapise (v obliki računalniške aplikacije) se na podlagi Načrta klasifikacijskih znakov Ministrstva za notranje zadeve št. 0202-1/2008/22 (176-01), ki je v veljavi od 1. 1. 2009, Navodila za določanje rokov hranjenja dokumentarnega gradiva organov javne uprave (Ur. list RS, št. 81/05) in Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. list RS, št. 20/05, s spremembami in dopolnitvami, hrani 5 let, nato se uniči. Posebnega zapisnika o uničenju organ ne vodi, ker gre za računalniško aplikacijo.
V pritožbenem postopku se je Pooblaščenec sam prepričal, da je organ pregledal razpoložljivo dokumentacijo o rokih hranjenja in uničenju dokumentarnega gradiva, ob čemer se Pooblaščencu ni porodil nikakršen dvom v to, da organ pri tem ne bi bil temeljit in natančen. Prav tako se pri Pooblaščencu ni vzbudil sum, da bi organ skrival zahtevane dokumente, da jih ne bi želel izročiti prosilcu oziroma kasneje Pooblaščencu ali da bi organ sebi v škodo zatrjeval neka dejstva, ki ne bi bila resnična. Organ je po presoji Pooblaščenca storil vse, kar je realno mogoče pričakovati od njega, saj je z vsemi razumnimi in razpoložljivimi možnostmi preveril, ali zahtevana dokumenta obstajata.
Pooblaščenec se je tako brez dvoma prepričal, da je organ popolno ugotovil dejansko stanje in v obrazložitvi izpodbijane odločbe korektno in pravilno opisal svoje ugotovitve, da z zahtevanima dokumentom ne razpolaga. Pooblaščenec je glede na svoje pristojnosti v skladu z ZDIJZ ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevana informacija javnega značaja - vsebina prijave klicatelja na številko 113, ki se snema z dne 30. 3. 2006 okoli 11.00 ure in vsebina prijave klicatelja na številko 113, ki se snema 30. 3. 2006 okoli 12.20 ure, ne obstaja (več).
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper 1. točko izreka izpodbijane odločbe organa, kot neutemeljeno zavrnil.
Prosilec se v pritožbi pritožuje tudi zaradi nepopolno posredovanih dokumentov, da določene vsebine, ki ga zanimajo, na dokumentih niso vidne – iz pritožbe sicer ni natančno razvidno, ali prosilec meni, da je organ z delnim dostopom prekril preveč podatkov na dokumentih ali pa prosilec ni zadovoljen s samo vsebino dokumenta. Zato Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da uradna oseba, pooblaščena za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja, nima pooblastila, da vsebinsko posega v dokumente, ki jih je izdala neka določena pooblaščena oseba za odločanje o konkretni upravni zadevi (v konkretnem primeru je to policist, ki sprejme klic in zapiše njegovo vsebino), temveč je pooblaščena le v skladu z ZDIJZ posredovati informacije javnega značaja, ki se nahajajo v neki materializirani obliki (uradna oseba presoja dokument le z vidika določb ZDIJZ). Način, kako določen organ oblikuje svoje zapise, nikakor ni predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.
Pooblaščenec je pregledal dokumente, ki jih je organ posredoval prosilcu. Ob tem je bil Pooblaščenec pozoren predvsem na delni dostop, ki ga je napravil organ. Pooblaščenec je nadalje presojal dostop do dokumentov:
- Informativni izpis OKC št. 1762376 z dne 13. 2. 2012,
- Informativni izpis OKC št. 1509914 z dne 30. 9. 2010,
- Informativni izpis OKC št. 1406645 z dne 27. 3. 2010,
- Informativni izpis OKC št. 1713471 z dne 30. 10. 2011,
- Informativni izpis DDOKC št. 1713482 z dne 30. 10. 2011,
- Informativni izpis DDOKC št. 1713475 z dne 30. 10. 2011,
- Informativni izpis DDOKC št. 1357203 z dne 20. 12. 2009,
- Informativni izpis OKC št. 1268595 z dne 10. 7. 2009,
- Informativni izpis OKC št. 1268597 z dne 10. 7. 2009,
ki jih je organ prosilcu posredoval z delnim dostopom – prekril je namreč varovane osebne podatke.
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pravilno zavrnil dostop do naslednjih varovanih osebnih podatkov:
- na dokumentu Informativni izpis OKC št. 1762376 z dne 13. 2. 2012 je prekril osebne podatke v rubriki Klicano iz, Prijavitelj, Kraj, v rubriki Vsebina sporočila tekst drugega stavka, klicni znak v rubriki Poslani/Obveščeni, Povratne informacije,
- na dokumentu Informativni izpis OKC št. 1509914 z dne 30. 9. 2010 je prekril osebne podatke v rubrikah Prijavitelj, Kraj, v rubriki Vsebina sporočila, osebne podatke udeleženca in njegov naslov, klicni znak v rubriki Poslani/Obveščeni, Povratne informacije, osebne podatke udeležencev v rubriki Povratne informacije,
- na dokumentu Informativni izpis OKC št. 1406645 z dne 27. 3. 2010 je prekril osebne podatke v rubrikah Prijavitelj, Kraj, Vsebina sporočila, klicni znak v rubriki Poslani/Obveščeni, Povratne informacije, osebne podatke udeležencev v rubriki Povratne informacije,
- Informativni izpis OKC št. 1713471 z dne 30. 10. 2011, je prekril osebne podatke v rubrikah Prijavitelj, Kraj, klicni znak v rubriki Poslani/Obveščeni, Povratne informacije,
- Informativni izpis DDOKC št. 1713482 z dne 30. 10. 2011, je prekril osebne podatke v rubrikah Klicano in Prijavitelj,
- Informativni izpis DDOKC št. 1713475 z dne 30. 10. 2011, je prekril osebne podatke v rubrikah Klicano in Prijavitelj,
- Informativni izpis DDOKC št. 1357203 z dne 20. 12. 2009, je prekril osebne podatke v rubrikah Telefonska številka in Prijavitelj ter številko v rubriki IP,
- Informativni izpis OKC št. 1268595 z dne 10. 7. 2009 je prekril osebne podatke v rubrikah Telefonska številka, Prijavitelj, klicni znak v rubriki Poslani/Obveščeni, Povratne informacije, številko v rubriki IP,
- Informativni izpis OKC št. 1268597 z dne 10. 7. 2009 je prekril osebne podatke rubrikah Telefonska številka in Prijavitelj ter številko v rubriki IP.
Prosilec v pritožbi ni navedel nobene pravne podlage, ki bi omogočala razkritje navedenih osebnih podatkov, te pa tudi ni našel Pooblaščenec, zato je pritožbo prosilca tudi v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
Organ se je v odločbi skliceval tudi na izjemo notranjega delovanja organa - izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je organ delni dostop napravil že na podlagi varstva osebnih podatkov, izjema notranjega delovanja za dostop do zahtevanih dokumentov ni relevantna – kar je razvidno tudi iz izreka odločbe prvostopenjskega organa. Ker je organ pravilno zavrnil dostop do posameznih informacij že na podlagi varstva osebnih podatkov, se Pooblaščenec ni še posebej opredeljeval do izjeme notranjega delovanja organa.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka