Kralj Marjeta, novinarka Dnevnika - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-138/2013/6
Kategorije: Varstvo upravnega postopka
POVZETEK:
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilke, ki je od organa zahtevala vso dokumentacijo v zvezi s prijavljeno črno gradnjo družine Vitoslava Türka v Parecagu v Občini Sečovlje na parcelnih številkah 402/10, 402/11, 402/12 in 402/13, ki je nastala od prve prijave dalje (vključno z dokumenti oziroma podatki o tem, na katero mesto na prioritetni lestvici je bila uvrščena prijava in na podlagi katerih kriterijev oziroma argumentov je bila uvrščena na to mesto ter kako se je z leti premikala po tej prioritetni lestvici). Organ je zahtevo prosilke zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo varstva upravnega postopka. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bil inšpekcijski postopek, na katerega se nanaša zahtevana dokumentacija, v času odločanja organa na prvi sopnji, še v teku, organ pa je tudi izkazal škodo, ki bi v postopku nastala v primeru razkritja zahtevanih informacij. Ker mora Pooblaščenec odločiti po dejanskem stanju, kakršno je bilo v trenutku izdaje prvostopenjske odločbe, je ocenil, da so v tistem trenutki obstajali utemeljeni razlogi (izjema varstva upravnega postopka) za zavrnitev dostopa do zahtevane dokumentacije, zato je pritožbo prosilke zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-138/2013/6
Datum: 2.9.2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Dnevnik d.d., Kopitarjeva ulica 2, Ljubljana, po novinarki Marjeti Kralj, (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-24/2013-2 z dne 4. 6. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 8. 5. 2013 na organ naslovila elektronsko pošto, v kateri je od organa zahtevala vso dokumentacijo v zvezi s prijavljeno črno gradnjo družine … v Parecagu v Občini Sečovlje na parcelnih številkah 402/10, 402/11, 402/12 in 402/13, ki je nastala od prve prijave dalje (vključno z dokumenti oziroma podatki o tem, na katero mesto na prioritetni lestvici je bila uvrščena prijava in na podlagi katerih kriterijev oziroma argumentov je bila uvrščena na to mesto ter kako se je z leti premikala po tej prioritetni lestvici).
Organ je dne 4. 6. 2013 izdal odločbo št. 090-24/2013-2, s katero je zahtevo prosilke zavrnil v vseh treh točkah izreka izpodbijane odločbe. Glede zahteve za posredovanje dokumentacije v zvezi z nelegalno gradnjo v Precagu na parc. št. 402/11, 402/12 in 402/13 (1. točka izreka) je organ zapisal, da se za parc št. 402/13 vodi inšpekcijski postopek št. 06122-1086/2013 zoper fizično osebo, za parc. št. 402/11 in 402/12 pa se vodi inšpekcijski postopek zoper pravno osebo. V času izdaje izpodbijane odločbe inšpekcijski odločbi še nista bili izdani v nobenem od navedenih postopkov, organ pa je na podlagi izvedenega škodnega testa ocenil, da bi posredovanje zahtevanih dokumentov, preden bi bila oba postopka zaključena, škodovalo izvedbi inšpekcijskih postopkov, zato je posredovanje dokumentov zavrnil na podlagi 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede zahteve za posredovanje dokumentacije v zvezi z nelegalno gradnjo v Precagu na parc. št. 402/10 (2. točka izreka) je organ zapisal, da za nepremičnino na parc. št. 402/10 inšpekcijski postopek sploh ni uveden. Prosilka torej zahteva dokumentacijo, ki ne obstaja, zato je treba njeno zahtevo zavrniti. Glede same prijave, ki se nanaša na to parcelo, pa je organ pojasnil, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih izvaja inšpekcijski nadzor, kar pomeni, da se varuje tako prijavitelj kot tudi vsebina prijave. Organ navaja, da sta takšno stališče glede varovanja vira prijave zavzela tudi Upravno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS. Glede zahteve za posredovanje dokumentov oz. podatkov, na katero mesto je bila uvrščena prijava za nelegalne gradnje v Parecagu, na parc. št. 402/10, 402/11, 402/12 in 402/13, na podlagi katerih kriterijev in kako se je z leti premikala po prioritetni lestvici (3. točka izreka), pa je organ zapisal, da sicer razpolaga z internim aktom, ki določa prioritete za razvrščanje prijav, vendar bi razkritje tega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju organa, zato je dokument potrebno obravnavati kot izjemo po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilke za posredovanje dokumentov glede vrstnega reda prijave in kriterijev za razvrščanje prijav zavrnil. Organ je glede dokumentov, ki v zvezi z zahtevo prosilke pri organu obstajajo, izvedel še test interesa javnosti, pri čemer je na podlagi v teoriji sprejetih kriterijev ocenil, da v konkretnem primeru ne obstaja prevladujoč interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij javnega značaja.
Zoper izdano odločbo je prosilka vložila pritožbo, ki jo je organ prejel dne 17. 6. 2013. Prosilka je v pritožbi navedla, da ker tudi po zadnjem odgovoru organa z dne 7. 6. 2013 inšpekcijski postopek še ni bil končan, meni, da obstaja interes javnosti po razkritju dokumentacije inšpektorata, ki bi pokazala, kako je bil voden postopek oziroma zakaj v šestih letih ni bila izdana nobena odločba. Še posebej pomemben se zdi prosilki podatek, na katero mesto v prioritetni lestvici je organ razvrstil podano prijavo in na podlagi katerih kriterijev in kako se je v naslednjih letih konkretna prijava gibala na tej lestvici. Pri tem prosilka še poudarja, da … ni navaden državljan, pač pa je vidni član stranke SDS, brat nekdanjega predsednika države in nekdanji direktor javnega podjetja Eles.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 24. 6. 2013. Pritožba je dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Dodatno dokumentacijo in pojasnila v tej zadevi je Pooblaščenec s strani organa prejel dne 12. 7. 2013 in dne 12. 8. 2013.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede 1. točke izreka izpodbijane odločbe
Organ je v 1. točki izreka izpodbijane odločbe zavrnil posredovanje dokumentacije v zvezi z nelegalno gradnjo v Precagu na parc. št. 402/11, 402/12 in 402/13. V zvezi s tem je organ zapisal, da se za parc št. 402/13 vodi inšpekcijski postopek št. 06122-1086/2013 zoper fizično osebo, za parc. št. 402/11 in 402/12 pa se vodi inšpekcijski postopek št. 06122-1049/2013 zoper pravno osebo. V času izdaje izpodbijane odločbe inšpekcijski odločbi v navedenih postopkih še nista bili izdani, organ pa je na podlagi izvedenega škodnega testa ocenil, da bi posredovanje zahtevanih dokumentov, preden bi bila oba postopka zaključena, škodovalo izvedbi inšpekcijskih postopkov, zato je posredovanje dokumentov zavrnil, na podlagi 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena izjema organu nalaga, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je v teoriji splošno sprejeto stališče, da je pritožbeni postopek vedno namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe prve stopnje, takšna presoja pa je možna le po dejanskem in pravnem stanju, ki je obstajalo ob izdaji te odločbe. Pooblaščenec je torej izhajajoč iz zgoraj zapisanega v tem pritožbenem postopku ugotavljal, ali so bili v času odločanja prvostopenjskega organa izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ali je bil postopek še v teku, in ali je bil v trenutku odločanja prvostopenjskega organa izpolnjen tudi drugi pogoj, ki ga zahteva ta izjema, in sicer, ali bi razkritje zahtevanih informacij v tistem trenutku lahko škodovalo izvedbi inšpekcijskega postopka.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je bila organ zahtevo prosilke prejel dne 8. 5. 2013, izpodbijana odločba, s katero je organ dostop do zahtevanih informacij zavrnil, pa je bila izdana dne 4. 6. 2013. V tem času sta bila oba inšpekcijska postopka, tako postopek št. 06122-1086/2013 (v zvezi s parc. št. 402/13), kot tudi postopek št. 06122-1049/2013 (v zvezi s parcelama št. 402/11 in 402/12) še v teku, saj sta bili obe inšpekcijski odločbi izdani dne 11. 6. 2013. S tem je bil v času izdaje prvostopenjske odločbe v zadevi dostopa do informacij javnega značaja nedvomno izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede možnosti nastanka škode pa je Pooblaščenec ocenil, da je organ v zadostni meri izkazal škodo, ki bi pri izvedbi obeh inšpekcijskih postopkih nastala, v kolikor bi bila celotna spisovna dokumentacija javnosti posredovana še pred zaključkom obeh inšpekcijskih postopkov, t.j. še pred izdajo inšpekcijskih odločb na prvi stopnji. Organ je namreč povsem utemeljeno navedel, da bi preuranjeno razkritje pridobljenih podatkov ogrozilo izvedbo inšpekcijskih postopkov, ker v fazi, v kateri sta se postopka nahajala ob izdaji izpodbijane odločbe, dejansko stanje še ni bilo dokončno ugotovljeno, inšpekcijska zavezanca npr. še nista posredovala svoje izjave glede do takrat ugotovljenih dejstev. Razkritje do tedaj zbranih dokumentov, v fazi, ko ugotovitveni postopek še poteka, bi lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo in obstoj dokazov, zavezanci ali druge osebe, ki bi v teh postopkih lahko nudile koristne informacije, bi lahko prikrile ali uničile določene dokumente, pomembne za odločanje v inšpekcijskih postopkih. V konkretnem primeru je torej organ po oceni Pooblaščenca izkazal škodo, ki bi lahko nastala pri odločanju v konkretnem inšpekcijskem postopku, zato je potrebno odločitev organa v tem delu potrditi, saj je na dan izdaje izpodbijane odločbe zahtevana dokumentacija dejansko izpolnjevala vse kriterije za obstoj izjeme iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, posledično pa je bila odločitev organa, da zahtevane dokumentacije prosilki ne posreduje, povsem pravilna. V skladu z navedenim je potrebno pritožbo prosilke v tem delu zavrniti.
Pri tem pa Pooblaščenec še opozarja, da sta, po navedbah organa, oba inšpekcijska postopka trenutno v pritožbeni fazi, zato lahko prosilka dokumente ponovno zahteva, organ pa bo moral glede na novo dejansko stanje, ponovno izvesti škodni test in ugotoviti, ali bi posredovanje zahtevane dokumentacije škodovalo izvedbi obeh inšpekcijskih postopkov tudi v pritožbeni fazi. Če takšna škoda ne bo ponovno izkazana, bo moral organ dokumente prosilki posredovati.
Glede 2. točke izreka izpodbijane odločbe
Organ je v 2. točki izreka izpodbijane odločbe zavrnil posredovanje dokumentacije v zvezi z nelegalno gradnjo v Precagu na parc. št. 402/10, saj za nepremičnino na parc. št. 402/10 inšpekcijski postopek ni bil uveden. Prosilka je torej zahtevala dokumentacijo, ki ne obstaja, zato je organ njeno zahtevo zavrnil.
Glede na pregledano dokumentacijo, ki jo je Pooblaščenec pridobil s strani prvostopenjskega organa, je potrebno ugotoviti, da je odločitev organa, ki je dostop v tej točki zavrnil zaradi neobstoja dokumentov, pravilna in zakonita, saj organ v zvezi s parcelo št. 402/10 ni uvedel inšpekcijskega postopka, prav tako pa po pojasnilih organa tudi posebna prijava za to parcelo ni bila podana. Ker dokumenti, ki bi se nanašali na parcelo št. 402/10, pri organu ne obstajajo, je potrebno pritožbo prosilke v tem delu zavrniti.
V tem delu izpodbijane odločbe se je organ opredelil tudi do dejstva, da v zvezi s preostalimi parcelami, ki so predmet zahteve prosilke, sicer obstajajo prijave, vendar pa, kot je v odločbi zapisal organ, le-te niso dokumenti, ki bi predstavljali informacije javnega značaja, niti ne spadajo v inšpekcijske spise (ki so predmet obravnave v prejšnji točki te odločbe). Organ je navedel, da se inšpekcijski postopek s samo prijavo sploh še ne začne, saj je po mnenju organa šele zapisnik o inšpekcijskem pregledu prvi akt, s katerim se inšpekcijski postopek začne. Morebitna prijava pa ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in je ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja.
Pooblaščenec se s stališčem, da prijava ni informacija javnega značaja, nikakor ne more strinjati, saj ZDIJZ v 4. členu natančno določa pogoje za informacijo javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki. Informacije javnega značaja torej niso vezane na začetek ali konec postopkov, ki jih vodijo organi, kot to navaja organ, ampak na pogoj, ali spadajo v delovno področje organa ali ne, to pomeni, ali jih je organ pridobil oz. ustvaril v zvezi z delom. Zato za obstoj informacije javnega značaja niti ni važno, ali organ smatra, da se je inšpekcijski postopek s takšnim dokumentom začel, niti to, ali je inšpekcijska prijava v konkretnem inšpekcijskem spisu ali ne.
Po mnenju Pooblaščenca tako tudi prijave, ki jih je organ prejel v zvezi s parcelami št. 402/11, 402/12 in 402/13 (kot že rečeno, organ za parcelo št. 402/10 ni prejel posebne prijave), ne glede na to, ali so dejansko evidentirane v konkretnem inšpekcijskem spisu ali ne, izpolnjujejo kriterije za informacijo javnega značaja, nadalje pa predstavljajo predmet prosilkine zahteve za dostop do informacij javnega značaja in jih je nedvomno treba obravnavati enako kot dokumentacijo, ki dejansko sestavlja oba inšpekcijska spisa (št. 06122-1086/2013 in št. 06122-1049/2013). Pri tem je potrebno poudariti tudi dejstvo, da prosilka ni zahtevala zgolj dokumentov iz inšpekcijskih spisov, pač pa iz njene zahteve z dne 8. 5. 2013 nedvomno izhaja, da je zahtevala »vso dokumentacijo v zvezi s prijavljeno črno gradnjo na družine … v Parecagu v Občini Sečovlje na parcelnih številkah 402/10, 402/11, 402/12 in 402/13, ki je nastala od prve prijave dalje«. V okvir takšne zahteve pa moramo nedvomno šteti tudi prijave, ki jih je v tej zvezi prejel organ.
Pooblaščenec je ob pregledu s strani organa posredovane dokumentacije ugotovil, da organ s prijavami, ki se nanašajo na parcele št. 402/11, 402/12 in 402/13 razpolaga, pri čemer pa Pooblaščenec meni, da jih je potrebno z vidika izjem ZDIJZ ocenjevati enako, kot preostalo dokumentacijo iz obeh inšpekcijskih spisov. Glede slednje pa je Pooblaščenec že v prejšnji točki te odločbe ugotovil, da je v času izdaje izpodbijane odločbe, ta dokumentacija izpolnjevala vse kriterije za obstoj izjeme iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je bila odločitev organa, da dostop do dokumentacije (kar na podlagi navedenega velja tudi za obstoječe prijave) pravilna in zakonita.
Glede 3. točke izreka izpodbijane odločbe
V 3. točki izreka izpodbijane odločbe je organ zavrnil posredovanje dokumentov oz. podatkov o tem, na katero mesto je bila uvrščena prijava za nelegalne gradnje v Parecagu, na parc. št. 402/10, 402/11, 402/12 in 402/13, na podlagi katerih kriterijev in kako se je z leti premikala po prioritetni lestvici. Organ je v obrazložitvi zapisal, da sicer razpolaga z internim aktom, ki določa prioritete za razvrščanje prijav, vendar bi razkritje tega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju organa, zato je dokument obravnaval kot izjemo po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je v vsebinsko enaki zadevi (zahtevan je bil namreč isti dokument, t.j. dokument, ki vsebuje splošne kriterije za določitev prioritet v inšpekcijskih postopkih, zahtevana pa je bila tudi določena informacija iz seznama, ki je bil na podlagi teh kriterijev pri organu že pripravljen) dne 21. 12. 2012 že izdal odločbo št. 090-247/2012/4, s katero je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil, pri čemer je bilo v navedenem primeru ugotovljeno, da gre pri zahtevanih podatkih za izjemo od prostega dostopa po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je že v okviru omenjenega postopka ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, ki med drugim vsebuje informacije glede določitev prioritete pri obravnavanju prijav, ki je bil pripravljen zaradi naraščajoče količine prijav. Glede dokumenta, ki vsebuje informacije o prioritetah za razvrščanje, je Pooblaščenec v zgoraj omenjeni odločbi poudaril predvsem to, da zahtevan dokument ni namenjen zunanjemu krogu oseb, pač pa je namenjen internemu delovanju organa, ki naj bi bilo zaradi dejstva, da se pri določanju prioritet pri obravnavanju zadev upoštevajo objektivno preverljivi in točkovni kriteriji, v bodoče učinkovitejše. Z interno metodologijo razvrščanja in določanja prioritet organ namreč zagotavlja učinkovito delovanje gradbene inšpekcije, predvsem pa poenoteno delovanje glede na pomembnost po celi Sloveniji, brez morebitnih zunanjih vplivov in pritiskov na inšpekcijske službe, ki bi se v primeru razkritja natančnih kriterijev brez dvoma povečevali. S posredovanjem prioritet za razvrščanje bi se razkrili podatki in parametri, na podlagi katerih organ določa vrstni red obravnave prijav (in upravnih izvršb), pri čemer organ prav tako ocenjuje, da bi se s tem povečalo število prijav, ki naj bi se obravnavale prednostno. Prijavitelj (ki sicer upravičeno poda prijavo) bi ob dejstvu, da mu je znano vrednotenje posameznih kršitev, prijavo specificiral tako, da bi lahko bila uvrščena v najvišjo stopnjo prioritete, čeprav bi dejansko šlo zgolj za minorno nepravilnost. Z razkritjem javnosti bi tako pripravljene prioritete za razvrščanje postale brez pomena, delo pa bi potekalo kot prej - torej zgolj po subjektivni presoji inšpektorjev, in ne po objektivno preverljivem sistemu, kot ga je, prav z namenom bolj učinkovite organizacije dela, pripravil organ. Pooblaščenec je torej presodil, da zahtevani dokumenti, ki razkrivajo sprejete kriterije za določitev prioritet pri obravnavi prijav in postopkov, za katere je organ pristojen, dejansko razkrivajo interno dogovorjen način dela pri izvajanju uradnih nalog organa, kar bi lahko, v primeru javnega razkritja takšnih informacij, povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa ter bi bile te motnje večje od pravice javnosti, da se seznani z obravnavanimi informacijami. Tudi v tem pritožbenem postopku Pooblaščenec ni zaznal okoliščin, ki spreminjajo dejansko ali pravno stanje glede dostopa do zahtevanega dokumenta, zato Pooblaščenec ni prišel do zaključka, ki bi v pričujočem primeru narekoval drugačno odločitev od tiste, ki je v zvezi z dokumentom, ki vsebuje informacije o prioritetah, že bila podana v odločbi Pooblaščenca št. 090-247/2012 z dne 21. 12. 2012.
Sicer pa je prosilka v tej zvezi v svoji pritožbi navedla, da je niti ne zanima interni akt, ki določa prioritete za razvrščanje prijav, ampak predvsem razlogi za uvrstitev konkretne prijave na določeno mesto in nadaljnje gibanje konkretne prijave. V tem delu prosilkine zahteve je Pooblaščenec opravil dodatne poizvedbe pri organu, pri čemer je s strani organa prejel pojasnila, da tak akt, kot ga zahteva prosilka, pri organu ne obstaja. Pri tem je organ pojasnil, da za parcelo št. 402/10 sploh ni prejel prijave (obstaja le splošno vprašanje novinarjev, kaj se na tem mestu gradi), preostale prijave pa niti niso bile rangirane. Ker dokument, ki bi vseboval odgovore na vprašanja, ki jih v svoji zahtevi in pritožbi postavlja prosilka, ne obstaja, ker bodisi organ prijave bodisi ni prejel bodisi jih ni rangiral, je treba tudi v tem delu pritožbo prosilke zavrniti. Ker dokument ne obstaja, Pooblaščenec tudi ni izvajal testa interesa javnosti, kot to v svoji pritožbi predlaga prosilka.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je, glede na čas odločitve, izpodbijana odločba organa pravilna in zakonita, je pa ponekod obrazložena z napačnimi razlogi (glede obstoječih prijav). Pooblaščenec je zato pritožbo prosilke na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP v celoti zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka