Delić Anuška, novinarka Dela - GURS
+ -Številka: 090-137/2013/6
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je prosilka zahtevala ime in priimek osebe, ki je popisala in ovrednotila točno določeno nepremičnino in seznam vseh nepremičnin, ki jih je ta oseba še ovrednotila. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je zahtevan podatek zaveden v informacijskem sistemu popisa nepremičnin, ki je arhiviran. Na zahtevo Pooblaščena je organ vzpostavil arhivirane podatke in pridobil zahtevano informacijo. Pooblaščenec je odločil, da povezava med konkretno popisno enoto (nepremičnino) in osebo, ki je popis izvedla, ne sodi med varovane osebne podatke, saj ti podatki ne posegajo v zasebnost popisovalca, ne kažejo na njegove osebne lastnosti, značilnosti, sposobnosti, temveč zgolj izkazujejo, kaj konkretno je popisovalec naredil oziroma, katere enote je popisal, da je za svoje delo prejel javna sredstva.
ODLOČBA:Številka: 090-137/2013/6
Datum: 2. 9. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke časnika Ozadje Delo d.d., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana, z dne 11.6.2013 (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo z dne 17.5.2013, št. 09000-8/2013-5, Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Geodetske uprave RS, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi in se odločba organa z dne 17. 5. 2013, št. 09000-8/2013-5, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe po elektronski pošti posredovati fotokopijo izpisa iz arhiviranega informacijskega sistema za potrebe popisa nepremičnin v letu 2006 in 2007, na način, da ji posreduje ime in priimek osebe, ki je popisala nepremičnine v k.o. Sečovlje, na parcelnih številkah 402/10, 402/11, 402/12 in 402/13; ter seznam vseh nepremičnin z navedbo ID znakov in/ali parcelnih številk in k.o., v katerih ležijo, ki jih je ta oseba še popisala.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 28. 3. 2013 vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala, da ji organ po elektronski pošti posreduje:
- ime in priimek osebe,
- seznam vseh nepremičnin z navedbo ID znakov in/ali parcelnih številk in k.o., v katerih ležijo, ki jih je oseba, o kateri sprašuje pod točko 1, še popisala;
- ime in priimek osebe, ki je opravila vrednotenje nepremičnin v k.o. Sečovlje na parcelnih številkah 402/10, 402/11, 402/12 in 402/13;
- seznam vseh nepremičnin z navedbo ID znakov in/ali parcelnih številk in k.o., v katerih ležijo, ki jih je oseba, o kateri sprašuje pod točko 3, še ovrednotila.
Prosilka je ob tem navedla, da naj organ morebitne varovane osebne podatke ali druge podatke, ki so navedeni med izjemami od dostopa do informacij javnega značaja po 6. členu ZDIJZ, izvzame iz nabora informacij.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 17. 5. 2013, št. 09000-8/2013-5, s katero je njeno zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilke, nato pa za vsako zahtevano informacijo posebej pojasnil razloge za svojo odločitev:
- ime in priimek osebe, ki je popisala nepremičnine v k.o. Sečovlje na parcelnih številkah 402/10, 402/11, 402/12 in 402/13 ter seznam vseh nepremičnin z navedbo ID znakov in/ali parcelnih številk in k.o., v katerih ležijo, ki jih je oseba, o kateri sprašuje pod točko 1, še popisala
Podatkov o popisovalcih, ki so sodelovali v projektu popisa nepremičnin, geodetska uprava žal nima evidentiranih v taki obliki in vsebini, da bi lahko odgovorila na zastavljeni vprašanji. Podatki o vseh nepremičninah so bili v registru nepremičnin prvič evidentirani po izvedenem popisu nepremičnin, ko so bili podatki iz popisa združeni z ostalimi že obstoječimi podatki (iz zemljiške knjige, zemljiškega katastra in katastra stavb, evidenc za obračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, podatkov o dejanski rabi zemljišč in namenski rabi zemljišč,...). V samem popisu nepremičnin je bilo obdelanih 1.070.381 stavb in 1.517.386 delov stavb. Do 21. 12. 2007 je bilo v okviru evidentiranja nepremičnin pod enakimi pogoji, kot so veljali v popisu nepremičnin, evidentirano še dodatnih 102.839 delov stavb. Popis je izvajalo 1.739 popisovalcev. Popisovalci so izvajali razgrnitev stavb na terenu – pri lastnikih nepremičnin na območju cele Slovenije. Kader je bil najet preko podjemne pogodbe ali preko študentske napotnice. Po vzpostavitvi registra nepremičnin so se podatki začeli vzdrževati - spreminjati z evidentiranjem sprememb na podlagi upravnih postopkov spreminjanja podatkov o nepremičnini ali sprememb, ki jih je upravičena oseba posredovala geodetski upravi. Večje število je bilo izvedenih na podlagi obvestil o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin s strani lastnikov, ki so bili seznanjeni s podatki, ki so o njihovih nepremičninah evidentirani v registru. Poleg tega geodetska uprava spreminja podatke v registru tudi na podlagi sistemskih ukrepov za izboljšanje kakovosti podatkov o nepremičninah. Ker je register nepremičnin tehnična evidenca, o zgodovini sprememb podatkov v registru uprava ne vodi podatkov. V registru so evidentirani le zadnji veljavni podatki. Zaradi navedenega, kot vir morebitnih neusklajenih ali neresničnih ali manjkajočih podatkov v registru nepremičnin, tudi ni možno opredeliti le popisa nepremičnin oziroma popisovalca, ki je izvedel popis.
- ime in priimek osebe, ki je opravila vrednotenje nepremičnin v k.o. Sečovlje na parcelnih številkah 402/10, 402/11, 402/12 in 402/13 ter seznam vseh nepremičnin z navedbo ID znakov in/ali parcelnih številk in k.o., v katerih ležijo, ki jih je oseba, o kateri sprašuje pod točko 3, še ovrednotila.
V skladu z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin organ izvaja množično vrednotenje nepremičnin in ne vrednoti le posameznih nepremičnin. Vrednost posamezne nepremičnine se izračuna na podlagi modelov množičnega vrednotenja nepremičnin, ki jih je z Uredbo o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin določila Vlada RS, in podatkov, ki so o posamezni nepremičnini evidentirani v registru nepremičnin. Izračun vrednosti poteka avtomatsko. Ponoven izračun sproži sprememba podatka o nepremičnini, ki vpliva na vrednost nepremičnine, ali sprememba modelov množičnega vrednotenja nepremičnin. Individualen poseg v množično vrednotenje posamezne nepremičnine ni možen.
Glede na navedeno je organ poudaril, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Ob tem je še dodatno pojasnil, da za posamezne popisovalce, ki so za potrebe vzpostavitve registra nepremičnin leta 2006 in 2007 sodelovali v projektu Popis nepremičnin, hrani podatke, ki so bili uporabljeni za namene izračunavanja višine izplačila za opravljeno delo (podatek o številu enot popisovanja). Podatkov o posameznih nepremičninah, ki jih je oseba popisala, pa več ne hrani. ZEN v 103. in 148. členu določa, da se vprašalniki registra nepremičnin (vprašalniki za pridobitev podatkov o nepremičninah) hranijo pet let po evidentiranju sprememb. Podatke o tem, katere nepremičnine je popisal posamezni popisovalec, bi lahko dobili zgolj iz vprašalnikov za pridobitev podatkov v popisu nepremičnin. Ker organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, zato je zahtevo zavrnil.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 12. 6. 2013 pri organu vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je organ njeno zahtevo, ki se je glasila v štirih točkah, v celoti zavrnil, pri čemer lahko zavrnitev pri točkah 3. in 4. sprejme, zavrnitve pri točkah 1. in 2. pa nikakor ne. Prosilka je navedla, da je v zvezi z vrednotenjem posamezne nepremičnine organ poudaril, da je to potekalo v okviru množičnega vrednotenja, zato ji na vprašanje pod točko 3 (ime in priimek osebe, ki je opravila vrednotenje nepremičnin v k.o. Sečovlje na parcelnih številkah 402/10, 402/11, 402/12 in 402/13.) in pod točko 4 (Seznam vseh nepremičnin z navedbo ID znakov in/ali parcelnih številk in k.o., v katerih ležijo, ki ji je oseba, o kateri sprašuje pod točko 3, še ovrednotila) ne more odgovoriti. Ta argument lahko sprejeme, ker vprašanji pod točkama 3 in 4 izvirata iz njenega napačnega razumevanja problematike. Toda argumentov za to, da ji organ ne more posredovati informacij pod točko 1 (ime in priimek osebe, ki je popisala nepremičnine v k.o. Sečovlje na parcelnih številkah 402/10, 402/11, 402/12 in 402/13) in pod točko 2 (Seznam vseh nepremičnin z navedbo ID znakov in/ali parcelnih številk in k.o., v katerih ležijo, ki jih je oseba, o kateri sprašuje pod točko 1, še popisala) ne more sprejeti. Organ se sklicuje na to, da z dokumenti ne razpolaga, češ, da podatkov o posameznih nepremičninah, ki jih je oseba popisala, več ne hrani. Podatke o tem, katere nepremičnine je popisal posamezni popisovalec, bi lahko pridobili zgolj iz vprašalnikov za pridobitev podatkov v popisu nepremičnin. Četudi GURS nima več vprašalnikov, pa po njeni presoji mora imeti podatke ali nekakšen načrt o tem, kako bodo nepremičnine »razdeljene« med posamezne popisovalce oziroma kako jim bodo dodeljene. Ali kaj podobnega. Popisovalci najbrž niso šli na teren neorganizirano in popisali najbližjo nepremičnino ter organu predali vprašalnik za pridobitev podatkov v popisu nepremičnin. Sklepa torej, da mora GURS vendarle hraniti dokumente, iz katerih bi lahko bilo mogoče pridobiti zahtevane informacije in ugoditi njeni zahtevi. Ne nazadnje gre za popis nepremičnin, ki je bil ne samo odmeven, ampak tudi zahteven, zato organ, upa, preprosto mora razpolagati še s kakšnimi relevantnimi dokumenti. Predlaga, da Informacijski pooblaščenec izvede ogled in camera.
Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 20. 6. 2013, št. 09000-8/2013-7, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 22.7. 2013 v prostorih organa opravil ogled in camera.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z 2. odst. 238. čl. ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. To pomeni, da mora opisno opredeliti, zakaj in v katerem delu je z izdano odločitvijo nezadovoljen. Pritožba je namreč dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo. Prosilec sicer lahko v pritožbi zahtevo skrči, ni pa mogoče s pritožbo zahteve razširjati.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, je prosilka v njej izrecno izpodbijala le tisti del izpodbijane odločbe, v kateri ji je organ zavrnil dostop do informacij (točka 1. in 2. zahteve) v zvezi z imenom in priimkom osebe, ki je popisala nepremičnine v k.o. Sečovlje na parcelnih številkah 402/10, 402/11, 402/12 in 402/13 ter seznam vseh nepremičnin z navedbo ID znakov in/ali parcelnih številk in k.o., v katerih ležijo, ki jih je oseba, o kateri sprašuje pod točko 1, še popisal. Glede zavrnitve dostopa do informacij v zvezi z vrednotenjem nepremičnin v 3. in 4. točki zahteve je namreč prosilka navedla, da argumente organa za zavrnitev sprejme. Navedeno pomeni, da so predmet presoje Pooblaščenca zgolj informacije v zvezi z imenom in priimkom osebe, ki je popisala nepremičnine v k.o. Sečovlje na parcelnih številkah 402/10, 402/11, 402/12 in 402/13 ter seznam vseh nepremičnin z navedbo ID znakov in/ali parcelnih številk in k.o., v katerih ležijo, ki jih je oseba, o kateri sprašuje pod točko 1, še popisala, v preostalem delu pa je odločba organa postala dokončna in pravnomočna
Predmet zahteve so informacije v zvezi s pridobivanjem podatkov o nepremičninah, ki se vodijo v registru nepremičnin v skladu z ZEN, kar pomeni, da nedvomno sodijo v delovno področje organa. Ker je organ zahtevo zavrnil s sklicevanjem, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen tudi tretji kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. Zato je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 22. 7.2013 opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera), na podlagi 11. čl. ZInfP.
Na vprašanje Pooblaščenca, na kakšen način oziroma s katerimi dokumenti se je razporejalo območje popisa za posameznega popisovalca, je organ pojasnil, da je bila Slovenija v letu 2006 in 2007 za potrebe popisa nepremičnin razdeljena na inštruktorje, zaposlene pri organu, ki so imeli izkušnje z nepremičninami. Vsak inštruktor je pokrival določeno območje. Organ razpolaga s seznamom inštruktorjem v fizični obliki, ne pa s podatkom, katero območje je inštruktor imel, ker je to v arhiviranem informacijskem sistemu. Prav tako razpolaga s seznamom popisovalcev, brez podatkov katere nepremičnine je imel v obdelavi, ker je to v arhiviranem informacijskem sistemu. Ta podatek je zaveden v informacijskem sistemu popisa nepremičnin, ki je sestavljen iz več medsebojno povezanih komponent, ki so navedene v poročilu o izvedbi razgrnitve, ki ga je sprejela vlada. Ta sistem je organ arhiviral, njegova vzpostavitev bi zahtevala vzpostavitev vseh komponent, da bi deloval. Organ je poudaril, da je bilo takrat več zunanjih izvajalcev, ki so inštalirali svoj modem ob pomoči notranjih informatikov. To pomeni, da bi morali ponovno, za plačilo, aktivirati te izvajalce, ker sami nimajo ustreznega znanja. Organ je opozoril tudi na časovni zamik in nove verzije informacijskega okolja, kamor bi morali to inštalirati. Organ je poudaril, da bi bila vzpostavitev tega informacijskega sistema povezana s stroški, ki jih ni mogoče na hitro oceniti. Vsekakor pa bi ob vzpostavitvi sistema do podatka, ki je predmet pritožbe, prišli. Organ je sistem arhiviral, ker je bil izdelan izključno za izvedbo projekta, za vodenje in vzdrževanje. Leta 2008 so vzpostavili register nepremičnin, za katerega je bil vzpostavljen nov informacijski sistem, po katerem delajo še danes. Podpora sistema je bila zagotovljena za čas trajanja projekta. Plačali so izdelavo modula in delovanje modula do zaključka projekta.
Pooblaščenec je naložil organu, da v petih dneh sporoči oz. poizve pri svojih informatikih, ali bi lahko vzpostavili arhivirano bazo zgolj za vpogled v podatke (ne za delovanje) in s kakšnimi stroški bi bilo to povezano (če bi npr. potrebovali pomoč zunanjih izvajalcev). Glede uničenja vprašalnikov je organ poudaril, da je ZEN nalagal zgolj hrambo vprašalnikov za obdobje petih let v elektronski verziji. V fizični obliki je organ uničil vprašalnike takoj po obdelavi. Razpolaga z zapisniki, kjer so zgolj številčni podatki. Organ se je zavezal, da bo v roku petih dni po elektronski pošti sporočil, na kakšen način je zabeležil uničenje skenogramov vprašalnikov. Na vprašanje, kako so popisovalci izkazali, kaj so naredili, kdo je iz prejetih vprašalnikov izdelal »novo zbirko – podatek o številu enot popisovanja«, ki je bila, kot je navedel organ v izpodbijani odločbi, podlaga za izplačilo, je organ pojasnil, da je vsak popisovalec prinesel popisni obrazec, ki ga je inštruktor pregledal in v sistem vnesel količine izvedenih enot. Iz tega sistema (arhiviranega) pa obstaja izpis količin opravljenega dela po obračunskih obdobjih. Ta sistem je omogočal celotno podporo, zato izven tega sistema niso vodili podatkov, razen tistih, ki so bili povezani z izplačili, ki pa ne izkazujejo konkretnega dela, gre zgolj za količinske podatke. S popisovalci so sklenili podjemne pogodbe, ki so splošne, torej ne vsebujejo konkretnih podatkov (npr. v katerem območju bo deloval). Na vprašanje, kako je potekal postopek popisa z vidika popisovalcev, iz navodil za izvedbo popisa nepremičnin, ki je prosto dostopen na spletu, izhaja, da je inštruktor pripravil popisni paket za popisovalca, kjer so navedene stavbe. Pooblaščenec je prosil za vpogled v popisni paket oz, v bazo BRP, kamor so se te informacije vpisovale za območje, v katerega sodijo tudi nepremičnine, ki so predmet zahteve. Organ je pojasnil, da je popisovalec prejel predizpolnjene obrazce za vse nepremičnine, ki so bile takrat evidentirane za enega lastnika za tisto območje, ki ga je pokrival, kar pomeni, da je popisoval tudi nepremičnine izven svojega območja (npr. počitniški objekt na drugi lokaciji je popisovalec popisal na naslovu stalnega prebivališča lastnika). Popisovalec, ki je pokrival območje, kjer se je nahajal, npr. ta počitniški objekt, je imel od inštruktorja informacijo, da to nepremičnino npr. na skici terena, popisuje drug popisovalec. Organ je pojasnil, da je ta baza BRP del arhiviranega sistema, kar pomeni, da v to bazo ni mogoče vpogledati.
Dne 26. 7. 2013 je organ Pooblaščencu sporočil, da bo za namen iskanja podatkov, ki so predmet presoje v pritožbenem postopku, z lastnimi kadrovskimi viri vzpostavil arhivirane podatke popisa nepremičnin. V podatke bo možno le vpogledati. Za izvedbo bo potrebno približno 2 dni dela. Izvedba je glede na ostale zadolžitve in naloge možna v 10 delovnih dneh. V prilogi je organ posredoval tudi zahtevo za izris skenogramov popisa nepremičnin in dopis oddelka za informatiko o uničenju.
Organ je z dopisom z dne 9. 8. 2013, št. 09000-8/2013-11 posedoval ime in priimek osebe, ki je popisala nepremičnine v k.o. Sečovlje na parcelnih številkah 402/10, 402/11, 402/12 in 402/13 ter seznam vseh nepremičnin z navedbo številke stavbe in k.o., ki jih je ta oseba še popisala. Ob tem je navedel, da so bili lastniki nepremičnin, v skladu z 2. odstavkom 156. člena ZEN, dolžni popisovalcu sporočiti podatke o vseh stavbah in delih stavb, katerih lastniki so.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ z zahtevano informacijo razpolaga. Ker zahtevana informacija sodi tudi v delovno področje organa, pomeni, da izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
Ker se organ pri posredovanju informacij ni skliceval na obstoj izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti preizkusil, ali je v konkretnem primeru podana katera izmed izjem, na podlagi katere bi se prosilki zavrnil dostop do zahtevanih informacij.
Glede izjeme varovanja osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ Pooblaščenec poudarja, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke.
V obravnavanem primeru je predmet presoje ime in priimek osebe, ki je na podlagi podjemne pogodbe izvajala popis nepremičnin, kar pomeni, da gre nedvomno za osebne podatke v smislu 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je na podlagi navedenih podatkov oseba določljiva. Pri presoji, ali gre za varovane osebne podatke, pa ni mogoče mimo določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj morebitne izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ime in priimek popisovalca je neposredno povezan s porabo javnih sredstev, saj so popisovalci na podlagi sklenjene podjemne pogodbe in izvedenega dela prejeli javna sredstva, zato podatek o tem, kdo – z imenom in priimkom je izvajal popis, ne predstavlja varovanih osebnih podatkov. Prav tako tudi podatki o nepremičninah, ki so bile popisane, ne predstavljajo izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za informacije, ki so zaradi varstva pravnega prometa prosto dostopne tako v registru nepremičnin, za potrebe katerega se je omenjeni popis izvajal, kakor tudi v zemljiški knjigi. Ker pa gre v obravnavanem primeru za povezavo med konkretno popisno enoto (nepremičnino) in osebo, ki je popis izvedla, je Pooblaščenec ugotavljal, ali tovrstna povezava predstavlja izjemo varstva osebnih podatkov. Popisovalci so bili v skladu s 155. členom ZEN vključeni v postopek razgrnitve podatkov za vpis podatkov o stavbah in delih stavb v register nepremičnin in v kataster stavb. Popisovalci so bili lahko delavci geodetske uprave, zaposleni v javni upravi ali druge osebe, ki so z geodetsko upravo sklenili obligacijsko pogodbo o delu. V ta namen so jim omogočili potrebno izobraževanje, ki je bilo nujno za izvajanje dela. Naloga popisovalca je bila, da med drugim popiše vse stavbe in dele stavb, ki so v lasti enega lastnika. Delo popisovalca je bilo vrednoteno po ceniku, ki je imel sedem tarif in je bil sestavni del podjemne pogodbe. Tarife so bile vsebinsko opredeljene glede na konkretno delo, ki ga je popisovalec izvedel: npr. tarifa 1 – v stavbi z 1 delom, vrednost 3,45 eur na enoto, tarifa 2- v stavbi z več deli, vrednost 2,76 eur na enoto, tarifa 3- del stavbe se nahaja v drugi stavbi, vrednost 1.72 eur na enoto, itd. Glede na zakonsko opredelitev dela in pristojnosti popisovalcev Pooblaščenec ugotavlja, da povezava med konkretno popisno enoto (nepremičnino) in osebo, ki je popis izvedla, ne sodi med varovane osebne podatke, saj ti podatki ne posegajo v zasebnost popisovalca, ne kažejo na njegove osebne lastnosti, značilnosti, sposobnosti, temveč zgolj izkazujejo, kaj konkretno je popisovalec naredil oziroma, katere enote je popisal, da je za svoje delo prejel javna sredstva. Popisovalci niti ne morejo pričakovati, da bi organ štel te podatke za varovane osebne podatke, saj kot rečeno, gre zgolj za informacijo, ki je neposredno povezana z njihovim delom po podjemni pogodbi. O varovanih osebnih podatkih bi lahko govorili, če bi podatek razkrival npr. njegovo organiziranost, počasen, hiter, prijazen, neprijazen, itd. torej njegove osebne lastnosti, sposobnosti, kar pa v danem primeru ni predmet zahteve. Popisovalec je po opravljenem delu vrnil popisni paket, ki ga je inštruktor pregledal in v sistem vnesel količine izvedenih enot. Omenjeni podatki so bili torej podlaga za pripravo obračuna za izplačilo na podlagi sklenjene podjemne pogodbe, kar nedvomno pomeni, da zahtevane informacije, tudi na način, kot so postavljene, ne sodijo med varovane osebne podatke, temveč izkazujejo transparentno porabo javnih sredstev, zato v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.
Ne glede na to, da status popisovalca ni povezan oziroma odvisen od statusa javnega uslužbenca, ki je glede informacij, povezanih z njegovim delovnim razmerjem (v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ) podvržen »široki« transparentnosti, pa Pooblaščenec vendarle opozarja na smiselno zelo podobno zadevo. Zakonodajalec je organu naložil (ZEN), da mora vzpostaviti register nepremičnin, ki je zaradi pridobivanja podatkov iz terena zahteval veliko dela, ki je preseglo delovne zmožnosti zaposlenih pri organu. Zato je organu omogočil, da za izvedbo konkretnih javnopravnih nalog, ki so bile potrebne za vzpostavitev registra nepremičnin oziroma zahtev po ZEN, lahko sklene podjemne pogodbe. Slednja sicer posamezniku ne daje statusa javnega uslužbenca, vendar pa Pooblaščenec poudarja, da zgolj druga pravna podlaga za opravljanje javnopravnih nalog, ne more biti razlog, da bi se omejil dostop do informacij, ki bi bile v primeru, če bi jih opravljal posameznik, ki bi imel status javnega uslužbenca, prosto dostopne informacije javnega značaja (brez posebnih pojasnil). Zato Pooblaščenec tudi v danem primeru ne vidi utemeljenega razloga, da bi se zahtevane informacije obravnavale drugače, prav tako pa tega ni zatrjeval niti organ.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da je prosilki dolžan posredovati informacije javnega značaja, na način, kot je določeno v prvi točki izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka