Prosilka - Varstveno delovni center Polž Maribor
+ -Številka: 090-135/2013/7
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka
POVZETEK:
Ker organ ne zapolaga s poročilom o strokovnem nadzoru v letu 2012, opravljenem s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je zahtevo prosilca zavrnil. Pooblaščenec je ugotovil, da organ razumevanja zahteve prosilca ne bi smel omejiti le na eno vrsto nadzora, ki se izvaja v okviru ministrstva, zato je sam pri ugotavljanju resničnega dejanskega stanja zahtevo prosilke obravnaval širše. Kljub temu je Pooblaščenec ugotovil, da organ res ne rapolaga z zahtevanim dokumentom, zato je pritožbo zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-135/2013/7
Datum: 2. 9. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 30. 5. 2013, zoper sklep Varstveno delovnega centra Polž Maribor, Park mladih 4, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. P-766/13-1, z dne 13. 5. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilke zoper sklep Varstveno delovnega centra Polž Maribor št. P-766/13-1, z dne 13. 5. 2013, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 15. 4. 2013 od organa zahtevala, da ji posreduje fotokopijo poročila o strokovnem nadzoru v letu 2012, ki je bil opravljen s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju ministrstvo).
Organ je zahtevo prosilke zavrgel s sklepom št. P-766/13-1, z dne 13. 5. 2013, v katerem je pojasnil, da je prosilka že dne 9. 1. 2013 zahtevala isti dokument. Zaradi neobstoja dokumenta, saj v letu 2012 pri organu strokovni nadzor s strani ministrstva ni bil izveden, je organ takratno zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. P-56/13-1, ki jo je prosilka prejela dne 7. 2. 2013. Do izteka roka za pritožbo prosilka ni vložila pritožbe, zato je postala odločba pravnomočna. Ker je organ o isti zahtevi prosilke že odločal, je zahtevo prosilke z dne 15. 4. 2013 zavrgel na podlagi 129. člena ZUP.
Prosilka je v pritožbi z dne 30. 5. 2013 navedla, je organ njeno prvo zahtevo za dostop do poročila o strokovnem nadzoru ministrstva v letu 2012 zaradi neobstoja dokumenta zavrnil z odločbo št. P-56/131. Prosilka je dne 8. 4. 2013 na spletni strani ministrstva v Poročilu o opravljenih strokovnih nadzorih v letu 2012 opazila, da je na seznamu tudi organ. To informacijo je prosilka zasledila tudi v Poročilu o delu za VDC Polž Maribor 2012 (v nadaljevanju Poročilo o delu organa) na spletni strani organa. Prosilka je zato ponovno zahtevala isti dokument. Prosilka meni, da so v izpodbijanem sklepu zapisani lažni podatki.
Organ po prejemu pritožbe prosilke svoje odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. P-1093/13-1, z dne 14. 6. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je navedel, da pri organu v letu 2012 ni bil izveden strokovni nadzor s strani ministrstva. Kateri nadzori so bili opravljeni pri organu v letu 2012, je navedeno na strani 27 v Poročilu o delu organa, ki je objavljeno na spletni strani organa.
V dopisu št. 090-135/2013/2, z dne 14. 8. 2013 je Pooblaščenec ministrstvo vprašal, ali je bil pri organu v letu 2012 izveden strokovni nadzor, v zvezi s katerim je organ prejel kakršnokoli poročilo. Ministrstvo je v odgovoru št. 090-14/2013/2, z dne 20. 8. 2013 navedlo, da v letu 2012 v organu v okviru Službe za nadzor in Službe za notranjo revizijo ni opravilo nobenega nadzor. Na podlagi 102. člena ZSV nadzor nad delom javnih socialno varstvenih zavodov, ki izvajajo socialno varstvene storitve, organizira in izvaja socialna inšpekcija v okviru organa v sestavi resornega ministrstva. Ministrstvo je še dodalo, da sta v organu v letu 2012 redni inšpekcijski nadzor opravila Socialna inšpekcija ter Zdravstveni inšpektorat, ki razpolagata s poročili o opravljenih inšpekcijskih nadzorih.
Pooblaščenec je s pozivom št. 090-135/2013/4, z dne 22. 8. 2013 organ pozval za dodatna pojasnila. Organ je v dopisu št. O-1501/13-1, z dne 23. 8. 2013 navedel, da pri njem v letu 2012 s strani Službe za nadzor, financiranje in investicije javnih zavodov in skladov ni bil opravljen noben nadzor. V letu 2012 je bil v organu opravljen redni inšpekcijski nadzor s strani Socialne inšpekcije, kar je razvidno iz Poročila o delu organa. Socialna inšpekcija, ki deluje v okviru inšpektorata RS za delo, je organ v sestavi ministrstva in opravlja redni in izredni inšpekcijski nadzor. Ni mogoče enačiti nadzora ministrstva z rednim inšpekcijskim nadzorom Socialne inšpekcije, saj so njune pristojnosti povsem različne. Iz Programa rednih inšpekcijskih nadzorov v letu 2012, ki je objavljen na spletni strani Socialne inšpekcije, je jasno razvidno, kateri organ je opravil kakšen nadzor v organu, s čimer se lahko seznani vsak posameznik. Prosilka v pritožbi potrjuje, da se je seznanila s Poročilom o delu organa in s spletno stranjo ministrstva, s čimer potrjuje, da je jasno vedela, kateri organ je opravil kakšen nadzor. Organ je še pojasnil, da je s strani Socialne inšpekcije dne 30. 11. 2012 prejel inšpekcijski zapisnik o opravljenem rednem inšpekcijskem nadzoru, v katerem so bila navodila za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ter rok za njihovo izpolnitev. Dne 15. 5. 2013 je organ s strani Socialne inšpekcije prejel obvestilo, da je redni inšpekcijski nadzor zaključen. Oba dokumenta je organ posredoval Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je isto zahtevo prosilke zavrnil že s pravnomočno odločbo št. P-56/13-1, z dne 5. 2. 2013. Ker se dejansko stanje in pravna podlaga, na podlagi katerih je organ odločal o zahtevi prosilke z dne 15. 4. 2013 nista spremenila, je organ zahtevo prosilke, na podlagi 129. člena ZUP, zavrgel s sklepom št. P-766/13-1, z dne 13. 5. 2013. Prosilka odločitvi organa nasprotuje, ker meni, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, zato je bilo treba razjasniti to vprašanje.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s poročilom o strokovnem nadzoru v letu 2012, ki je bil opravljen s strani ministrstva.
Da organ nekaj prikriva, je prosilka posumila zaradi informacij o opravljenem rednem inšpekcijskem nadzoru s strani Socialne inšpekcije, ki jih je našla na 72. strani Poročila o delu organa in na spletni strani ministrstva. Prosilka je to obrazložitev svoje zahteve prvič navedla šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep. Dejstvo, da organ te vrste nadzora nad svojim delom ni omenil že v izpodbijanem sklepu, nikakor ne kaže na to, da organ karkoli prikriva. To izhaja zlasti iz natančnejše razlage njegovega razumevanja obravnavane zahteve, ki jo je podal v dopisu št. O-1501/13-1, z dne 23. 8. 2013. Organ je pojasnil, da po njegovem mnenju ni mogoče enačiti nadzora, ki ga izvaja ministrstvo in nadzora, ki ga izvaja Socialna inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za delo, ki je organ v sestavi ministrstva. Po mnenju organa se zahteva prosilke nanaša izključno na nadzor, ki ga izvaja ministrstvo preko Službe za nadzor, financiranje in investicije javnih zavodov in skladov. Organ je torej zahtevo prosilke obravnaval ozko, nikoli pa ni zanikal oz. kakorkoli poskušal prikriti dejstva, da je bil v letu 2012 pri njem opravljen redni inšpekcijski nadzor s strani Socialne inšpekcije. Kljub temu Pooblaščenec pripominja, da bi organ zahtevo prosilke moral obravnavati širše.
ZDIJZ nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi bi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Upoštevati je treba dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, kakšni dokumenti v določenem postopku nastanejo, kdo z njimi razpolaga, kakšno je točno poimenovanje teh dokumentov in kdo je njihov originator. Organ mora zato, v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, prosilcu dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo oziroma prosilca seznaniti, s katerimi dokumenti v zvezi s področjem, ki ga zanima, organ razpolaga. Upoštevaje navedeno v konkretnem primeru organ razumevanja zahteve prosilke ne bi smel omejiti le na eno vrsto nadzora, ki se izvaja v okviru ministrstva. Glede na to, da izraz »strokovni nadzor s strani ministrstva«, ki ga je v zahtevi uporabila prosilka, ni nikjer opredeljen, je po mnenju Pooblaščenca treba v konkretnem postopku vrste nadzora, ki se izvajajo s strani ministrstva, treba tolmačiti široko. To pomeni, da je kot nadzor v tem smislu treba šteti tudi nadzor, ki ga, na podlagi 102. člena ZSV, izvaja Socialna inšpekcija v okviru organa v sestavi ministrstva. Ob tem pa bi se morala tudi prosilka zavedati, da bolj ko je opredelitev natančna, večja je verjetnost, da bo organ razumel njeno zahtevo tako, kot jo razume sama. Glede na to, da iz pritožbenih navedb izhaja, da je bila prosilka že v času vložitve zahteve, na podlagi podatkov iz Poročila o delu organa, seznanjena, da je pri organu v letu 2012 nadzor opravljala Socialna inšpekcija, bi lahko v tem smislu specificirala tudi svojo zahtevo in tako olajšala delo organu.
Vendar pa tudi širše razumevanje zahteve prosilke Pooblaščenca ni privedlo do ugotovitve drugačnega dejanskega stanja, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Iz dopisa ministrstva št. 090-14/2013/2, z dne 20. 8. 2013, v katerem je pojasnjeno, katere vrste nadzora so bile opravljene pri organu v letu 2012, ne izhajajo razlogi, zaradi katerih bi Pooblaščenec posumil, da organ razpolaga s kakršnimkoli poročilom o opravljenem nadzoru v letu 2012. Da so navedbe organa povsem resnicoljubne, kaže tudi dejstvo, da je organ Pooblaščencu posredoval vse dokumente, ki jih je prejel v zvezi z rednim inšpekcijskim nadzorom Socialne inšpekcije v letu 2012, in sicer zapisnik o opravljenem rednem inšpekcijskem nadzoru in obvestilo, da je redni inšpekcijski nadzor zaključen. Nobenega izmed navedenih dokumentov ni mogoče opredeliti kot poročila o opravljenem nadzoru in ju torej ne moremo šteti kot predmet zahteve prosilke.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da nima razlogov, da ne bi sledil navedbam organa, in zaključuje, da organ ne razpolaga z nobenim poročilom o strokovnem nadzoru v letu 2012, ki je bil opravljen s strani ministrstva. Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Kot je pravilno navedel organ v izpodbijani odločbi, so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi kakršnokoli poročilo o opravljenem inšpekcijskem nadzoru, s katerim ne razpolaga.
Pooblaščenec še pojasnjuje, da je na podlagi 20. člena ZDIJZ organ, ki prejme zahtevo, pa ne razpolaga z zahtevano informacijo, dolžan nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. Glede na to, da se je v postopku reševanja pritožbe izkazalo, da z zahtevanim dokumentom razpolaga Socialna inšpekcija, je Pooblaščenec obravnavano zahtevo prosilke odstopil v reševanje navedeni inšpekciji. Pri tem je treba poudariti, da je bil tudi prvostopenjski organ nedvomno seznanjen, kateri organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, zato bi moral zahtevo prosilke že pred izdajo izpodbijane odločbe posredovati Socialni inšpekciji. Dejstvo, da organ tega ni storil, vsekakor predstavlja pomanjkljivost postopka, ki pa ni bistvena, saj na pravilnost odločitve v izpodbijani odločbi ni vplivala.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilka, ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Iz te ugotovitve izhaja, da se niti dejansko stanje niti pravna podlaga od izdaje zavrnilne odločbe organa št. P-56/13-1, z dne 5. 2. 2013 do odločanja o zahtevi z dne 15. 4. 2013 ni spremenilo in je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilke zavrgel. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilke zoper sklep organa št. št. P-766/13-1, z dne 13. 5. 2013 neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor zoper sklep Varstveno delovnega centra Polž Maribor, Park mladih 4, 2000 Maribor, št. P-766/13-1, z dne 13. 5. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in sklep Varstveno delovnega centra Polž Maribor, Park mladih 4, 2000 Maribor, št. P-766/13-1, z dne 13. 5. 2013.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka