Prosilec - RTV Slovenija
+ -Številka: 090-133/2013/5
Kategorije: Osebni podatek, Test interesa javnosti
POVZETEK:
Prosilec je od RTV Slovenija zahteval podatke o imenih in priimkih neizbranih kandidatov za varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Pri dostopu se je skliceval tudi na javni interes, s pojasnilom, da se ima javnost pravico opredeliti tudi do neizbranih kandidatov. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, s pojasnilom, da gre za varovane osebne podatke. Pooblaščenec je v celoti sledil navajanju organa, da podatki o neizbranih kandidatih niso prosto dostopni, ugotovil pa je tudi, da javni interes za njihovo razkritje ni podan.
ODLOČBA:
Številka: 090-133/2013/5
Datum: 10. 7. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E in 65/08-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………..(v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 6. 2013, zoper odločbo RTV Slovenija, Kolodvorska ulica 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. IJZ-007/2013 z dne 29. 5. 2013, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo organa št. IJZ-007/2013 z dne 29. 5. 2013 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je na organ dne 23. 4. 2013 naslovil elektronsko pošto, v kateri je zahteval posredovanje imen kandidatov, ki so se prijavili na razpis za varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTVS. Organ mu je še istega dne odgovoril, da imena kandidatov, ki se prijavijo na razpis za prosto delovno mesto, niso informacija javnega značaja. Samo kandidiranje namreč nima značilnosti opravljanja javne funkcije ali delovnega razmerja v javnem sektorju. Ker je prosilec vztrajal pri posredovanju zahtevane informacije (dne 27. 5. 2013 je pri Pooblaščencu tudi vložil pritožbo zaradi molka organa), mu je organ dne 29. 5. 2013 izdal odločbo št. IJZ-007/2013 (dalje izpodbijana odločba), s katero je njegovo zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ pojasnjuje, da je preveril, če zahtevana informacija obstaja in po opravljeni poizvedbi v kadrovski službi ugotovil, da razpolaga s prijavami na razpisano delovno mesto varuha pravic gledalcev in poslušalcev, ki vsebujejo imena in priimke kandidatov, prijavljenih na razpis. Po mnenju organa gre pri podatkih o imenih in priimkih kandidatov za osebne podatke. ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ določa, da se kljub izjemam dovoli dostop do podatkov v primeru, če je informacija povezana s podatki o porabi javnih sredstev, opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Organ ob tem ugotavlja, da zahtevane informacije teh pogojev ne izpolnjujejo, saj gre za osebne podatke kandidatov, ki niso bili izbrani in niso podpisali pogodbe o zaposlitvi za javne uslužbence, niti ti podatki niso povezani s porabo javnih sredstev ali opravljanjem javne funkcije. Po mnenju organa gre tako za varovane osebne podatke, dostop do zahtevanih podatkov pa je treba zavrniti.
Prosilec je zoper odločitev organa dne 4. 6. 2013 vložil pritožbo. Navaja, da meni, da je zahtevana informacija neposredno povezana z opravljanjem javne funkcije. V skladu z drugim odstavkom 21. člena ZDIJZ se sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje informacij. Navaja, da se je v javnosti od začetka postopka za izbiro novega varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTVS špekuliralo in predhodno napovedovalo ime novo-izbranega. Javnost pa se, zaradi molka pristojnih na RTV, ni imela možnosti opredeliti do ostalih kandidatov. Prosilec meni, da je šlo za vnaprej izbranega kandidata. Po njegovem mnenju je obstajal velik interes javnosti za razkritje imen ostalih prijavljenih, za katere meni, da niso bili deležni iste obravnave. Meni, da je njegova zahteva že vse od začetka utemeljena in po ZDIJZ tudi upravičena. K temu, po prepričanju prosilca, vodi tudi zapis na spletni strani Pooblaščenca, ki pravi, da je javni interes tisto, kar služi različnim interesom javnosti. Pri uporabi tega testa organ preprosto odloča, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkrivanjem ali zapiranjem informacije. Organ je k pritožbi priložil tudi medijske objave iz dnevnih medijev na temo imenovanja novega varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV.
Organ je pritožbo prosilca dne 7. 6. 2013 odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da z zahtevanimi informacijami razpolaga. Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na varstvo osebnih podatkov, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme.
Varstvo osebnih podatkov
ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ torej glede izjeme varstva osebnih podatkov napoti na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1 – UPB1).
V skladu s 6. členom ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ker razkritje osebnih podatkov neizbranih kandidatov, kar je v konkretnem primeru predmet presoje Pooblaščenca, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1-UPB1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi organ, dopustna, če tako določa zakon.
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ obenem izhaja, da nimajo vsi osebni podatki hkrati statusa t.i. varovanih osebnih podatkov, kar pomeni, da je razkritje osebnih podatkov v določenih primerih lahko dopustno. Razkritje osebnega podatka je tako lahko, pod določenimi pogoji, dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. 1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Pooblaščenec je vpogledal v prijave neizbranih kandidatov za varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTVS in ugotavlja, da te vsebujejo tudi informacijo, ki jo zahteva prosilec, to je podatke o imenih in priimkih teh kandidatov. Organ je dostop do teh podatkov zavrnil, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. V tem pritožbenem postopku je bilo tako bistveno vprašanje, ali zahtevani podatki o neizbranih kandidatih predstavljajo osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ali s porabo javnih sredstev.
Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, 63/2007 – UPB3 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJU) v 1. členu določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Izhajajoč iz navedenega je Pooblaščenec zaključil, da 3. odst. 6. čl. ZDIJZ v konkretnem primeru ne more biti pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov neizbranih kandidatov. Namreč, kandidati, ki niso bili izbrani, niso sklenili delovnega razmerja z organom, prav tako pa niso vstopili v nobeno drugo javnopravno razmerje v smislu izvajanja javne funkcije. Tudi do porabe javnih sredstev s strani neizbranih kandidatov v obravnavanem primeru ni prišlo. Pooblaščenec tako ni mogel slediti navedbam prosilca, da so zahtevani podatki v zvezi z izvajanjem javne funkcije. Ob tem Pooblaščenec tudi ni našel nobene druge pravne podlage za razkritje teh podatkov javnosti.
V skladu z vsem zgoraj navedenim gre torej pri osebnih podatkih o neizbranih kandidatih, ki jih je zahteval prosilec, za varovane osebne podatke, ki po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja.
Test interesa javnosti
Glede na to, da se je prosilec v pritožbi skliceval tudi na prevladujoč interes javnosti oz. na to, da v konkretnem primeru interes javnosti prevlada nad varstvom osebnih podatkov neizbranih kandidatov, se je Pooblaščenec v nadaljevanju opredelil tudi do tega.
Test prevladujočega interesa javnosti omogoča 2. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Med slednje primere ne sodijo varovani osebni podatki, zato je izvajanje testa interesa javnosti v konkretnem primeru dovoljeno.
Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je potrebno presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.
Bistvo presoje testa interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je potrebno presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši javni razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''.
Podatki, ki jih zahteva prosilec, so morebiti interesantni za javnost, predvsem za prosilca, nikakor pa niso v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primerih, ko bi bila z razkritjem informacije ogroženo varstvo osebnih podatkov posameznikov.
V obravnavani zadevi prosilec ni izkazal, da je razkritje varovanih osebnih podatkov neizbranih kandidatov v javnem interesu, ker bi to prispevalo k širši razpravi in razumevanju nečesa, kar je pomembno za širšo javnost. Zatrjevanje, da se ima javnost pravico opredeliti tudi do neizbranih kandidatov, namreč ni pravilno. Po mnenju Pooblaščenca javno razkritje imen in priimkov kandidatov, ki niso bili izbrani za varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTVS, ne prevlada nad varstvom njihovih osebnih podatkov. Gre za posameznike, ki se javnosti niso izpostavljali (pa bi se lahko, če bi želeli oz. če bi smatrali, da so z izbiro drugega kandidata prizadeti), vsak od njih pa ima zoper neizbiro tudi samostojno pravno sredstvo. Prosilec tako ni uspel izkazati, da bi bilo razkritje neizbranih kandidatov v javnem interesu.
Pooblaščenec tako v konkretnem primeru ocenjuje, da vse okoliščine in škodni test pripeljejo do zaključka, da ni podan prevladujoč interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij v razmerju do interesa varstva pravic posameznikov, da ti podatki ostanejo zavarovani, ker gre za varovane osebne podatke. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka