Prosilka - Občina Razkrižje
+ -Številka: 090-130/2013/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilka je na organ naslovila zahtevo, v kateri je zaprosila za vpogled v dokumentacijo za ureditev avtobusne postaje na parc. št. 540, k.o. Šafarsko ter fotokopijo soglasja, na podlagi katerega se je uredila avtobusna postaja na parc. št. 540, k.o. Šafarsko. Organ je prosilki izdal odločbo, v kateri je navedel, da je ureditev avtobusne postaje na Šafarskem, v smeri iz Ljutomera, potekala še v času Krajevne skupnosti Razkrižje, ki je takrat spadala pod Občino Ljutomer. Občina Razkrižje, ki je pravna naslednica Krajevne skupnosti Razkrižje, iz arhiva Krajevne skupnosti razpolaga z nekaterimi informacijami krajanom o nameravani gradnji avtobusnih postajališč, lokacijsko dokumentacijo, ki se nanaša na ureditev avtobusne postaje Šafarsko, Pogodbo o izgradnji avtobusnih postajališč tar pripadajočimi aneksi, zato se prosilki ugodi vpogled v razpoložljivo dokumentacijo. Vpogled v dokumentacijo bo prosilki omogočen v obliki delnega dostopa, skladu s 7. členom ZDIJZ. S soglasjem v materialni obliki, na podlagi katerega se je nekoč uredila avtobusna postaja Občina Razkrižje, pa organ ne razpolaga. Prosilka je vložila pritožbo zoper odločbo organa in navedla, da nekdo za gradnjo mora dati soglasje. Pooblaščenec se je na podlagi navedenih argumentov organa in svojih pristojnosti v skladu z ZDIJZ v pritožbenem postopku sam prepričal in ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevana informacija javnega značaja – soglasje, ne obstaja (zraven že posredovanih), zato je pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-130/2013/5
Datum: 26. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 20. 5. 2013, zoper odločbo Občine Razkrižje, Šafarsko 42, 9246 Razkrižje (v nadaljevanju organ), št. 090-18/2013-2 z dne 8. 5. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 20. 5. 2013 zoper odločbo Občine Razkrižje, št. 090-18/2013-2 z dne 8. 5. 2012, se zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 10. 4. 2013 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zaprosila za vpogled v dokumentacijo za ureditev avtobusne postaje na parc. št. 540, k.o. Šafarsko ter fotokopijo soglasja, na podlagi katerega se je uredila avtobusna postaja na parc. št. 540, k.o. Šafarsko.
Organ je prosilki dne 8. 5. 2013 izdal odločbo št. 090-18/2013-2. V njej je navedel, da je ureditev avtobusne postaje na Šafarskem, v smeri iz Ljutomera, potekala še v času Krajevne skupnosti Razkrižje, ki je takrat spadala pod Občino Ljutomer. Občina Razkrižje, ki je pravna naslednica Krajevne skupnosti Razkrižje, iz arhiva Krajevne skupnosti razpolaga z nekaterimi informacijami krajanom o nameravani gradnji avtobusnih postajališč, lokacijsko dokumentacijo, ki se nanaša na ureditev avtobusne postaje Šafarsko, Pogodbo o izgradnji avtobusnih postajališč tar pripadajočimi aneksi, zato se prosilki ugodi vpogled v razpoložljivo dokumentacijo. Vpogled v dokumentacijo bo prosilki omogočen v obliki delnega dostopa, skladu s 7. členom ZDIJZ. S soglasjem v materialni obliki, na podlagi katerega se je nekoč uredila avtobusna postaja Občina Razkrižje, pa organ ne razpolaga. Vpogled v razpoložljivo dokumentacijo za ureditev avtobusne postaje je možen po predhodni najavi v Upravo Občine Razkrižje, v času uradnih ur.
Prosilka je dne 20. 5. 2013 vložila pritožbo zoper odločbo, organ pa jo je nato z dopisom z dne 5. 6. 2013, kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja.
Prosilka v pritožbi izraža svoj dvom v neobstoj zahtevanega dokumenta in pravi, da je nekdo (druga oseba) morala dati soglasje (ker je avtobusna postaja na njeni parceli, ona pa soglasja ni podala).
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Prosilka v zahtevi in pritožbi poudarja, da želi prejeti soglasje in ne verjame, da dokument ne obstaja.
Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je ureditev avtobusne postaje na Šafarskem, v smeri iz Ljutomera, potekala še v času Krajevne skupnosti Razkrižje, ki je takrat spadala pod Občino Ljutomer. Občina Razkrižje, ki je pravna naslednica Krajevne skupnosti Razkrižje, iz arhiva Krajevne skupnosti razpolaga z nekaterimi informacijami krajanom o nameravani gradnji avtobusnih postajališč, lokacijsko dokumentacijo, ki se nanaša na ureditev avtobusne postaje Šafarsko, Pogodbo o izgradnji avtobusnih postajališč tar pripadajočimi aneksi, med najdeno dokumentacijo pa ni nobenega soglasja.
Pooblaščenec je organ dne 20. 6. 2013 pozval, naj ponovno pojasni, zakaj soglasje ne obstaja. Organ je v odgovoru dne 21. 6. 2013 ponovil navedbe iz izpodbijane odločbe in dodal, da je v zaključnem računu iz leta 1985, omenjeno, da je na avtobusna postajališča v Šafarskem in Razkrižju bilo navoženo nekaj gramoza, zemlje in betonske cevi. Še enkrat je organ tudi pregledal arhiv in že najdeno dokumentacijo - Finančne in terminske plane za avtobusna postajališča, Lokacijsko dokumentacijo, ki se nanaša na ureditev avtobusne postaje Šafarsko, predračune za avtobusna postajališča iz leta 1991, Izvajalsko pogodbo o izgradnji avtobusnih postajališč tar pripadajoče anekse, na žalost pa, navaja, v najdeni dokumentaciji ni našel nobenega pisnega soglasja. Organ pojasnjuje, da ne obstaja poseben spis, ki se nanaša na ta zadevo (avtobusno postajo Šafarsko), ampak je dokumentacija zelo razkropljena (po daljšem in natančnem pregledu arhiva pa je organ našel le zgoraj omenjene dokumente).
Pooblaščenec je pregledal še Pravilnik o avtobusnih postajališčih (UL RS, št. 106/2011, v nadaljevanju Pravilnik), ki določa pogoje za določitev lokacije ter minimalne projektno – tehnične elemente in minimalne pogoje za ureditev avtobusnih postajališč na javnih cestah. Tehnični normativi in minimalni pogoji, določeni s tem pravilnikom, se uporabljajo pri določanju lokacije, projektiranju, gradnji in uporabi avtobusnih postajališč na cestah. Pri pregledu Pravilnika je bil Pooblaščenec pozoren na morebitne določbe o soglasjih fizičnih oseb, za katere prosilka meni, da bi morala obstajati, vendar jih Pravilnik ne predvideva. Prosilka v pritožbi ni navedla nobene pravne podlage, ki naj bi predvidevala določeno soglasje »druge fizične osebe« za ureditev avtobusne postaje, takšnih pravnih podlag pa tudi Pooblaščenec ni našel. Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali organ ravna pravilno, ker ne razpolaga z zahtevanim soglasjem.
V pritožbenem postopku se je Pooblaščenec prepričal, da je organ pregledal vso razpoložljivo dokumentacijo, ob čemer se Pooblaščencu ni porodil nikakršen dvom v to, da organ pri tem ne bi bil temeljit in natančen. Prav tako se pri Pooblaščencu ni vzbudil sum, da bi organ skrival zahtevane dokumente, da jih ne bi želel izročiti prosilki oziroma kasneje Pooblaščencu ali da bi organ, sebi v škodo, zatrjeval dejstvo o neobstoju soglasja, ki ne bi bilo resnično. Organ je po presoji Pooblaščenca storil vse, kar je realno mogoče pričakovati od njega, saj je z vsemi razumnimi in razpoložljivimi možnostmi preveril, ali zahtevan dokument obstaja.
Organ je v izpodbijani odločbi korektno in pravilno opisal svoje ugotovitve, da z zahtevanim dokumentom – soglasjem, ne razpolaga. Pooblaščenec se je na podlagi navedenih argumentov in svojih pristojnosti v skladu z ZDIJZ sam prepričal in ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka