Prosilec - APEK, Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS (več pritožb)
+ -Številka: 090-116/2013/5
Kategorije: Ali dokument obstaja, Mediji
POVZETEK:Prosilec je od organa kot medij zahteval podatke o tem, kolikokrat v letu 2012 in 2013 je organ opravil nadzor identifikacije radijskih programov, katerih izdajatelj je Zavod RTV Slovenija in kateri programi so bili nadzorovani. Organ je prosilca napotil na svojo spletno stran, kjer so objavljeni vsi podatki o že končanih postopkih, prosilec pa je v pritožbi navedel, da želi podatke tudi o že začetih, pa še ne končanih postopkih. Organ je pojasnil, da takšni podatki ne obstajajo, saj v tej zvezi ni odprtih ali nedokončanih postopkov, vsi postopki so že zaključeni in so podatki v zvezi s tem že javno objavljeni na spletni strani organa. Ker je v postopku po ZMed pritožba dovoljena le v primeru, ko dokumenti obstajajo v materializirani obliki, je Pooblaščenec pritožbo prosilca s sklepom zavrgel.
ODLOČBA:
Številka: 090-116/2013/5
Datum: 5. 7. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi medija Radio Pro 1 d.o.o., Rozmanova ulica 34, Novo mesto (v nadaljevanju prosilec), zoper odgovor Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0911-2/2013/19 z dne 6. 5. 2013 v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednji
S K L E P:
1. Pritožba prosilca se zavrže.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 24. 4. 2013 na organ naslovil zahtevo po ZMed z naslednjimi vprašanji:
- Kolikokrat v letu 2013 je organ opravil nadzor identifikacije radijskih programov, katerih izdajatelj je Zavod RTV Slovenija in kateri programi so bili nadzorovani?
- Kolikokrat v letu 2012 je organ opravil nadzor identifikacije radijskih programov, katerih izdajatelj je Zavod RTV Slovenija in kateri programi so bili nadzorovani?
Organ je na prosilčevo vprašanje odgovoril dne 6. 5. 2013, in sicer je navedel, da so zaključeni postopki nadzora objavljeni na spletni strani organa (zavihek Elektronski mediji/Nadzor vsebin). Podatkov o postopkih, ki so v teku oziroma še niso zaključeni, pa organ ne more posredovati.
Zoper odgovor organa je prosilec dne 10. 5. 2013 pri organu vložil pritožbo. V pritožbi je navedel, da v konkretnem primeru ni sporno, da podatki, ki jih zahteva, predstavljajo informacijo javnega značaja v skladu z ZDIJZ, nadalje pa se prosilec pritožuje zaradi procesne oblike (odgovor), v kateri mu je bila sporočena odločitev organa. Glede vsebinske odločitve prosilec navaja, da zahtevani podatki ne morejo predstavljati izjeme od prosto dostopne informacije, ker ne gre za polje notranjega delovanja organa, pač pa gre za podate o številu izvedenih aktivnosti organa, preko katerih javnost nadzoruje učinkovitost oziroma aktivnost organa pri izvrševanju svojih temeljnih javnih funkcij. Zaprosilo prosilca se tudi ni nanašalo na podatke o bodočih in nameravanih nadzornih postopkih, ampak izključno na postopke določene vrste, ki so že bili uvedeni v letih 2012 in 2013. Z razkritjem števila že uvedenih postopkov se nikakor ne bi mogel razkriti nikakršen vzorec zaporedij, pod katerih organ izvaja nadzorne postopke, ker prosilec ni prosil za nikakršno primerjalno analizo vseh izvedenih postopkov nadzora različnih tipov v vseh preteklih letih po posameznih mesecih in regijah. Prosilec v pritožbi navaja še dodatne razloge, ki kažejo na to, da ne gre za notranje delovanje organa.
Pooblaščenec je dne 17. 5. 2013 s strani organa prejel odstopljeno pritožbo prosilca. Ob odstopu pritožbe je organ pojasnil, da v konkretni zadevi ni kršil nobene izmed procesnih določb ZMed, kot to zatrjuje prosilec. Glede navedb prosilca je organ pojasnil, da je prosilec podal zahtevo po ZMed in ne po ZDIJZ, zato jo je organ obravnaval v skladu z določbami ZMed. Glede vsebinskega dela prosilčeve pritožbe je organ pojasnil, da je prosilcu odgovoril, da so vse informacije o končanih postopkih nadzora, ki so v pristojnosti organa, javne, saj organ na spletni strani objavlja nadzorne odločbe/sklepe ter kratke povzetke postopkov, iz katerih je razvidno, kdaj proti komu in zakaj je organ sprožil postopke, ter kdaj in kako ga je zaključil. Prosilcu je organ pojasnil, kje na spletni strani lahko te podatke poišče. Dodatno je organ prosilcu še pojasnil, da podatkov o postopkih, ki so še v teku, ne more posredovati, čeprav po oceni organa, prosilec teh podatkov v svojem vprašanju niti ni zahteval.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede določb ZMed in očitanih procesnih kršitev
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da iz prosilčeve zahteve z dne 24. 4. 2013 jasno izhaja, da je prosilec zahteval odgovore na novinarska vprašanja kot medij, v skladu z določbami ZMed.
Po določbi 45. člena ZMed so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje, in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite. Informacije za medije niso enake informacijam javnega značaja po ZDIJZ. Po definiciji informacije javnega značaja, kot je zapisana v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, je namreč informacija javnega značaja le informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po primerjavi obeh opredelitev so informacije za medije širši pojem kot informacije javnega značaja, saj med prve sodi tudi priprava odgovorov na vprašanja in informacij, ki jih organ na lastno pobudo, torej brez postavitve posebnega vprašanja, posreduje medijem.
Organi morajo medijem poslati odgovor na vprašanje najpozneje v sedmih delovnih dnevih od prejema vprašanja v pisni obliki (6. odstavek 45. člena), pri čemer lahko zavrnejo ali delno zavrnejo odgovor na vprašanje, le če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (5. odstavek 45. člena ZMed).
Zavrnilni ali deloma zavrnilni odgovor (v konkretnem primeru je to odgovor organa z dne 6. 5. 2013) se v skladu z 8. odstavkom 45. člena ZMed šteje kot zavrnilna odločba. Na podlagi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je sicer lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.
Na podlagi predstavljenih določb ZMed in po preučitvi celotne spisovne dokumentacije Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni prišlo do procesnih kršitev določb ZMed, ki jih v svoji pritožbi organu očita prosilec.
Iz zgoraj navedene določbe 9. odstavka 45. člena ZMed nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:
- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede (ne)obstoja dokumentov
Omejitev pritožbe zgolj na primere, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, je nujna glede na naravo pritožbenega postopka. V nasprotnem primeru bi se v pritožbenem postopku pred Pooblaščencem pojavil problem izoblikovanosti izreka odločbe in nemožnosti ugotovitve materialne resnice oziroma popolnega in pravilnega dejanskega stanja. Vprašanja se namreč ne nanašajo zgolj na situacije, ki so preverljive, dokazljive in ki izhajajo iz otipljivih dokumentov, temveč so lahko tudi predmet neotipljivega in nematerializiranega. Iz tega razloga zakon zoper zavrnilni odgovor na vprašanje, ki nima podlage v (materializiranem) dokumentu, prepoveduje možnost pritožbe, saj bi v tem primeru šlo za nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga je določeno, da v primeru, ko vprašanje medija oziroma odgovor organa ne izhaja iz oprijemljivega, materializiranega dokumenta, pritožba ni dovoljena. To pomeni, da Pooblaščenec v pritožbenem postopku ne more odločati o (ne)pravilnosti posredovanih odgovorov ali o tem, kakšne odgovore bi organ moral posredovati, temveč lahko odloča le o dostopu do dokumentov oziroma informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec je moral v skladu z vsem navedenim najprej izvesti formalni preizkus prosilčeve pritožbe ter ugotoviti, ali informacije javnega značaja, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja, ki jih je organu zastavil prosilec (kolikokrat v letih 2012 in 2013 je organ opravil nadzor identifikacije radijskih programov, katerih izdajatelj je Zavod RTV Slovenija in kateri programi so bili nadzorovani) pri organu sploh obstajajo v materializirani obliki.
Iz navedenega razloga je Pooblaščenec organu dne 19. 6. 2013 poslal poziv št. 090-116/2013/2 ter ga pozval, naj mu posreduje vse dokumente, iz katerih izhajajo podatki, ki so v konkretnem primeru predmet prosilčeve pritožbe, in sicer podatki o tem, kolikokrat v letu 2012 in v letu 2013 je organ opravil nadzor identifikacije radijskih programov, katerih izdajatelj je Zavod RTV Slovenija in kateri programi so bili nadzorovani. Ker že iz odgovora organa prosilcu z dne 6. 5. 2013 izhaja, da so vsi podatki o dokončanih postopkih javno dostopni na spletni strani organa, v takšnem primeru, pa ima organ zgolj dolžnost napotitve prosilca na že objavljene podatke (glej 5. odstavek 6. člena ZDIJZ), je Pooblaščenec organ izrecno opozoril, da želi podatke o postopkih, ki so še v teku oziroma niso še zaključeni, torej podatke, glede katerih je bil prosilcu dostop zavrnjen.
Pooblaščenec je dne 2. 7. 2013 s strani organa prejel dopis, v katerem je organ izrecno navedel, da organ nima dokumentov, iz katerih bi izhajali podatki, ki so predmet omenjenega poziva. Istega dne je Pooblaščenec s strani organa po telefonu prejel še dodatna pojasnila (uradni zaznamek št. 090-116/2013/4) glede zadeve, in sicer je organ Pooblaščencu pojasnil, da dokumentov, ki bi bili predmet presoje v tej zadevi, ne morejo posredovati, ker ne obstajajo. V trenutku odločanja namreč v tej zvezi ni bilo odprtih oziroma nedokončanih postopkov, vsi postopki so že zaključeni in so podatki v zvezi s tem že javno objavljeni na spletni strani organa, na te podatke pa je bil prosilec tudi že pravilno napoten.
Ker dokument, ki bi izkazoval zahtevan podatek (poleg podatkov, ki izhajajo iz spletne strani organa, na katero je bil prosilec že napoten), pri organu ne obstaja v materializirani obliki, kot to zahteva 4. člen ZDIJZ, je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrgel in se ni spuščal v sam vsebinski preizkus glede prostega dostopa do zahtevanih informacij. Pooblaščenec namreč ponovno poudarja, da je, upoštevaje 9. odstavek 45. člena ZMed, pritožba po ZMed dovoljena samo v delu, ko zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, zato je bilo potrebno v skladu s 1. odstavkom 246. člena ZUP pritožbo prosilca kot nedovoljeno zavreči.
Pooblaščenec ob tem še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij za medije in dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami, ki jih zahteva prosilec, prav tako pa pritožbeni postopek ni in ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij, ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve tega sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka