Civilna iniciativa Bovško polje - Občina Bovec
+ -Številka: 090-113/2013/6
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Notranje delovanje organa, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval projektno dokumentacijo v zvezi z investicijami organa. Organ je dostop do dokumentov zavrnil iz razloga varstva kazenskega postopka ter notranjega delovanja organa. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil bistvene kršitve postopka na prvi stopnji, zato je odločbo prve stopnje v izpodbijanem delu odpravil in odločil, da izjema varstva kazenskega postopka ni podana, ker postopek v zvezi z zahtevanimi dokumenti sploh ni v teku. Izjema notranjega delovanja pa je podana le glede ocenjene vrednosti investicije in nakupa opreme, ne pa tudi glede preostalega dela dokumenta. Hkrati dokument vsebuje tudi varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti.
ODLOČBA:
Številka: 090-113/2013/6
Datum: 11. 11. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in drugega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Civilne iniciative Bovško polje, ki jo zastopa …………… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Občine Bovec, Trg golobarskih žrtev 8, 5230 Bovec (v nadaljevanju organ), št. 316-01/2012-11, z dne 22. 4. 2013 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi ter se 4. in 5. točka odločbe Občine Bovec, št. 316-01/2012-11, z dne 22. 4. 2013 odpravita ter se odloči:
Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe posredovati sledeče:
- fotokopijo Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za projekt »letališče, faza II«, pri čemer mora prekriti naslednje podatke:
- na strani 5: telefonsko številko in elektronski naslov izdelovalca;
- na strani 6: ime in priimek odgovornega projektanta v tabeli »Priprava in nadzor nad izdelavo vseh vrst potrebne dokumentacije«;
- na strani 17: drugi in tretji stolpec tabele »Pregled vrednosti investicije v stalnih in tekočih cenah ter skupna vrednost investicije v DDV-jem v €« ter odstavek pod tabelo;
- na straneh 21 in 22: drugi, tretji in četrti stolpec tabele »Dinamični plan izvedbe investicije v stalnih cenah ter skupna vrednost investicije z DDV-jem v €« ter
- na strani 22: drugi, tretji in četrti stolpec tabele »Dinamični plan izvedbe investicije v tekočih cenah ter skupna vrednost investicije z DDV-jem v €«.
- fotokopijo 9. poglavja »Budget« dokumenta Strategic Project Proposal Form 1˚ Step, pri čemer mora prekriti 3. – 12. vrstico tabele »Table of total budget per Partner«.
2. Pritožba prosilca se zavrne v delu, v katerem mora organ v posredovanih dokumentih v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti varovane osebne podatke in podatke, ki predstavljajo izjemo notranjega delovanja organa.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 1. 3. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu organ posreduje:
1. fotokopijo Poročila Nadzornega odbora Občine Bovec o ustanovitvi gospodarske družbe Heli Alps z dne 6. 11. 2012;
2. kopijo zvočnega zapisa 20. seje Občinskega sveta z dne 8. 4. 2009 – v delu razprave pod AD 15, razno tč. B na temo Heli Alps;
3. fotokopijo projekta poseka cca. 200 – 300 dreves v okolici letališča;
4. fotokopijo projekta DII CAN v delu, ki se nanaša na drugo fazo izgradnje letališča Bovec in
5. fotokopijo dokumentacije (predprojekt) v zvezi s tretjo fazo izgradnje letališča Bovec.
Organ je dne 8. 3. 2013 opravil s prosilcem sestanek, saj iz zahteve ni bilo jasno razvidno, katere dokumente prosilec zahteva pod 4. točko. Ugotovilo se je, da prosilec v 4. točki zahteva dokument DIIP, v delu, ki se nanaša na drugo fazo izgradnje letališča Bovec.
Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 316-01/2012-11, z dne 22. 4. 2013, s katero je 1. in 2. točki zahteve ugodil in prosilcu posredoval fotokopijo Poročila Nadzornega odbora Občine Bovec z dne 6. 11. 2012 ter kopijo zvočnega zapisa 20. seje občinskega sveta z dne 8. 4. 2009, ki se nanaša na temo podjetja Heli Alps. 3. točki zahteve je organ delno ugodil in prosilcu posredoval fotokopijo dopisa varnost zračne plovbe na letališču, brez varovanih osebnih podatkov. Glede 4. in 5. točke zahteve je organ ugotovil, da se zahtevi delno ugodi in se prosilcu posreduje le del dokumentacije, v preostalem delu, ki se nanaša na finančno konstrukcijo in ocene investicij ter na ostale partnerje v projektu, pa se zavrne.
Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil. Iz pritožbe izhaja, da se pritožuje le zoper 4. in 5. točko izreka izpodbijane odločbe. Prosilec je navedel, da mu je organ v zvezi s 4. točko zahteve posredoval le eno stran zahtevanega dokumenta, na kateri je sicer navedeno, kaj projekt zajema, ni pa razvidno, kaj stoji za posamezno postavko, ni podana umestitev objektov v prostor in tloris (večnamenski objekt, povezovalna cesta, heliport), ni razvidno, kakšna letališka oprema se kupuje, predvsem pa izvedba vsega tega ni finančno ovrednotena, niti niso podani deleži financiranja (EU, država, občina). Iz posredovanega dokumenta prosilec ne more presoditi, kakšno finančno breme za občino projekt pomeni, do česar je kot občan vsekakor upravičen. Glede 5. točke zahteve pa je organ prosilcu posredoval le eno stran in pol dokumenta, v katerem je vse, o čemer želi prosilec biti obveščen, to je, za kakšno vrednost investicije gre, za kakšen namen, za kakšne objekte, za umestitev le teh v prostor, finančno konstrukcijo in delež občine v njej, opisano z naslednjimi štirinajstimi besedami »…A part of lead partnerʼs contribution is also an investment in the Bovec airport…«. Natančnega naslova dokumenta, ki vsebuje zahtevano informacijo, prosilec ne pozna, vendar je prepričan, da obstaja. Namreč zagotovo ni mogoče pridobiti nepovratnih sredstev s strani EU za neko investicijo, ki je opisana le s štirinajstimi besedami.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP in drugega odstavka 245. člena ZUP organ pozval na posredovanje dokumentacije, ki jo zahteva prosilec in podajo pojasnila glede zahteve prosilca.
Organ je na poziv odgovoril in dne 16. 8. 2013 posredoval zahtevano dokumentacijo ter pojasnila.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz pritožbe prosilca izhaja, da se pritožuje le zoper 4. in 5. točko izreka izpodbijane odločbe. Iz omenjenih točk izreka izhaja, da je organ zavrnil dostop do dokumenta DIIP v delu, ki se nanaša na finančno konstrukcijo in ocene investicije ter dokumenta prijavnice za projekt LOC-AIR v delu, ki se nanaša na ostale partnerje v projektu. Nadalje iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se organ sploh ni opredelil glede odločitve iz 4. točke izreka. Namreč obrazložitev, ki jo je organ (verjetno pomotoma), namenil 4. točki izreka, se dejansko nanaša samo na 5. točko izreka izpodbijane odločbe. Hkrati je Pooblaščenec ugotovil, da je obrazložitev tudi v tem delu pomanjkljiva. Iz obrazložitve namreč ne izhaja, kateri dokumenti so predmet zadeve, navedba in obrazložitev izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter v katerem delu se zahtevi prosilca ugodi ali zavrne.
V izreku se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek 213. člena ZUP). Pooblaščenec navaja, da je izrek najpomembnejši del upravne odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Izrek mora biti jasen, kratek in določen - kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti.
V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP obrazložitev odločbe obsega:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto;
3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen, saj iz izreka ni jasno razvidno, v katere dokumente oz. dele dokumentov je bil prosilcu dostop zavrnjen. Prav tako odločba nima obrazložitve oz. bistvenih delov obrazložitve, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti 4. in 5. točke izreka odločbe. Navedeno predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe v tem delu ne da preizkusiti. Ker je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in ker je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, je Pooblaščenec na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odpravil 4. in 5. točko izreka izpodbijane odločbe, dopolnil postopek in odpravil omenjene pomanjkljivosti.
Nadalje je Pooblaščenec pri pregledu izpodbijane odločbe ugotovil, da so v pravnem pouku nepravilnost, in sicer v delu, kjer je navedeno, da je potrebno za pritožbo plačati upravno takso. Zakon o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) v 30. točki 28. člena določa, da so dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo oproščeni takse. Glede na navedeno so vsa dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, torej tudi vložitev pritožbe, oproščena takse in je organ napačno zapisal del pravnega pouka glede plačila upravne takse.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je to informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Na podlagi poizvedb pri organu in prejemu dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da sta predmet pritožbenega postopka Dokument identifikacije investicijskega projekta za projekt »letališče, faza II« in Strategic Project Proposal Form 1˚ Step v delu, ki se nanaša na tretjo fazo izgradnje letališča Bovec.
Pooblaščenec je ugotovil, da organ z dokumentoma razpolaga, da se nahajata v materializirani obliki in da spadata v delovno področje organa. V nadaljevanju je Pooblaščenec zahtevana dokumenta presojal z vidika morebitnih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, in sicer po posameznem dokumentu.
1. Dokument identifikacije investicijskega projekta za projekt »letališče, faza II« (v nadaljevanju
dokument DIIP)
1.1 Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja konkretna izjema po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere je organ zavrnil dostop do dokumenta. V odstopu pritožbe z dne 10. 5. 2013 in pojasnilu z dne 16. 8. 2013 je organ navedel, da so glede dokumenta DIIP podali kazensko ovadbo, ker naj bi prosilec z dokumentom nezakonito razpolagal, oz. ga ni dobil po uradni poti s strani organa. Iz obvestila o poteku policijske preiskave suma kaznivega dejanja Policijske postaje Bovec izhaja, da so dne 14. 8. 2013 podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici.
ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije lahko škodovalo izvedbi postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju.
Glede izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je potrebno upoštevati določba 15. a člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba), ki določa, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku.
Določbo 15.a člena Uredbe je v postopku na drugi stopnji upošteval Pooblaščenec in z dopisoma z dne 3. 9. 2013 zaprosil Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici za mnenje, ali je v zvezi z dokumentom DIIP v teku kakšen postopek kazenskega pregona ter ali bi z razkritjem tega dokumenta lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka ter kakšne bi bile te posledice.
Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici je z dopisom št. KTR-3121/20134/DB-lk z dne 1. 10. 2013 odgovorilo, da na tožilstvu ne vodijo kazenskega postopka, povezanega z Dokumentom identifikacije investicijskega projekta za projekt »letališče, faza II« s septembra 2012 in posledično morebitno razkritje le-tega ne vpliva nanj.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da glede zatrjevane izjeme glede dokumenta DIIP ni izpolnjen niti prvi kriterij, t.j. da je postopek še v teku. Navedeno pomeni, da izjema po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje dokumenta DIIP ni podana.
1.2 Izjema notranjega delovanja organa
Navedena izjema organu omogoča, da lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).
Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi namreč v primeru, da bi tovrstni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.
Pooblaščenec pritrjuje navedbam organa v odstopu pritožbe in naknadno dne 16. 8. 2013 glede izpolnitve prvega kriterija izjeme notranjega delovanja, da je bil dokument DIIP sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa. Organ je dokument DIIP pripravil v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS št. 60/2006 in 54/2010) in predstavlja poslovno projekcijo umestitve investicijskega projekta II. faze letališča Bovec v poslovanje organa in s tem v gospodarstvo. Za vse investicijske projekte in druge ukrepe, ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance, mora organ pripraviti investicijsko dokumentacijo. V zadevnem primeru gre za investicijo s takšno vrednostjo, da mora organ pripraviti dokument identifikacije investicijskega projekta. Celoten postopek priprave in obravnave investicijske dokumentacije sodi v notranje delovanje organa. Pri izjemi notranjega delovanja organa se namreč (ob pogoju nastanka škode) varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju notranje politike oz. razmišljanja organa, mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila ali podobni interni dokumenti, namenjeni uslužbencem organa, torej takšni, ki so izdelani zaradi nekih notranjih potreb organa oziroma oblikovanja stališč v zvezi z delom organa. Zahtevani dokument ni namenjen zunanjemu krogu oseb, pač pa je namenjen internemu delovanju organa, ki naj bi organu služil za odločanje o nadaljnji izdelavi investicijske dokumentacije oziroma nadaljnjih investicijah. Dokument DIIP predstavlja krovni dokument predvidenih investicij in vsebuje podatke, potrebne za določitev investicijske namere in njenih ciljev v obliki funkcionalnih zahtev, ki jih bo morala investicija izpolnjevati ter opise tehničnih, tehnoloških ali drugih prvin predlaganih rešitev investicije. Navedeno torej zagotovo izkazuje, da gre za dokument, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, saj za organ predstavlja okvirni dokument projekta II. faze letališča Bovec, na osnovi katerega bo organ izvedel vse nadaljnje aktivnosti, potrebne za izvedbo projekta (tudi z razpisom javnih naročil). Prvi pogoj, ki mora biti podan za obstoj izjeme notranjega delovanja organa, je po mnenju Pooblaščenca torej podan.
Nadalje je Pooblaščenec presojal obstoj drugega pogoja izjeme notranjega delovanja organa, in sicer, ali bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (t.i. specifični škodni test).
Organ je v odstopu pritožbe in naknadno dne 16. 8. 2013 navedel, da dokument DIIP predstavlja interni dokument, katerega razkritje v celoti bi povzročilo poslovno škodo organu, kakor tudi poslovno škodo projektu, ki je financiran s strani Jadranskega čezmejnega sodelovanja. Gre za projektantske ocene za razna gradbena dela in nakup opreme. V dokumentu so na straneh 17, 21 in 22 ocenjene vrednosti investicije in nakup opreme, za katere je organ že in bo še izvedel javne razpise ali zbiranje ponudb. Dne 23. 6. 2013 je organ objavil razpis za gradnjo Doma zaščite in reševanja, rok za oddajo ponudb se je iztekel 2. 10. 2013. Razpis za nakup opreme in ostalih gradbenih del bo objavljen jeseni 2013 ter spomladi 2014. Če bi se v tej fazi razkrili podatki, bi organ kot investitor lahko posledično na razpisih za gradbena dela in nakup opreme dobil prirejene ponudbe, precej podobne ocenjeni vrednosti izpred skoraj enega leta. Organ je še dodal, da kadar so objavljeni razpisi iz izkušenj ve, da potencialni ponudniki želijo vedeti ocenjeno vrednost investicije, da lahko potem oddajo prirejeno ponudbo, ne pa večkrat realne, ki je dandanes glede na stanje v gradbeništvu precej nižja. Z morebitnim razkritjem dokumenta in posledično razkritjem ocenjenih vrednosti gradbeno obrtniških del, nakupa opreme ter ocenjene vrednosti nadzora, bi dobil višje ponudbe kot sicer. Tako bi prišlo do preplačanih storitev in izčrpavanja projekta, ki je financiran s strani Jadranskega čezmejnega progama IPA 2007 – 2013 (naslov projekta Crossborder Air Networking, akronim CAN, šifra 123).
Pooblaščenec pritrjuje navedbam organa, da bi razkritje ocenjene vrednosti investicije in nakup opreme iz dokumenta DIIP v tej fazi t.j. v fazi realizacije investicij, opredeljenih v dokumentu DIIP, škodovalo postopku in uspehu organa pri izvedbi investicij povezanih z javnimi sredstvi. Pri uporabi izjeme notranjega delovanja organa je sicer potrebna posebna previdnost, saj se neredko zgodi, da organi zahtevanih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jim škodovale pri ugledu ali pa bi celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Besedo "motnje" je treba razlagati v smislu, da bi razkritje podatka pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.
V konkretnem primeru je organ v postopku realizacije v dokumentu DIIP predvidenih investicij. Razpisi za gradnjo in za nakup opreme ter ostalih gradbenih del se že realizirajo, nekateri pa bodo objavljeni šele spomladi 2014. Namen organa in posledično države je, da se dosežejo najugodnejši rezultati, torej da organ izpelje investicije s čim nižjimi stroški oz. vsaj v okviru, v dokumentu DIIP, predvidenih vrednosti. Razkritje ocenjene vrednosti investicij in nakupa opreme bi nedvomno pomenilo slabši rezultat dela. Če potencialni ponudnik ne ve, kakšno ocenjeno vrednost investicij in nakupa opreme je postavil organ, je pričakovani uspeh izvedbe investicij in nakupa opreme za organ ravno zaradi tega lahko boljši, čeprav je to s stališča potencialnega ponudnika seveda slabše. A ugotoviti je treba, da položaja posameznega ponudnika ne moremo postaviti pred uspehom organa in posledično države pri gospodarnem ravnanju z javnimi sredstvi. Pojasniti je treba, da bi se v tem primeru položaj organa poslabšal tako, da bi potencialni ponudniki oddali ponudbe, ki bi dosegale ocenjeno vrednost investicije in nakupa opreme. Navedeno bi pomenilo, da organ ne bi mogel izvesti investicij in nakupa opreme pod ocenjeno vrednostjo nepremičnine. Doseganje čim boljših rezultatov za organ t.j. doseganje želene kakovosti naročenih storitev, blaga ali gradenj po najboljši možni ceni izhaja iz splošnega načela gospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi. Doseganje najugodnejših rezultatov za organ in državo je torej del gospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi in se ne sme umakniti posamičnim interesom posameznikov oziroma zasebnega sektorja. Po drugi strani pa mora biti gospodarjenje z javnimi sredstvi tudi transparentno. Vendar je Pooblaščenec mnenja, da podatek o ocenjeni vrednosti investicije in nakup opreme iz dokumenta DIIP predstavlja samo ocenjeno vrednost in ne dejanske vrednosti investicije in nakupa opreme. Slednja bo znana šele s samo realizacijo investicij in nakupa opreme. In šele v tej fazi bo prišlo do porabe javnih sredstev, ki pa mora biti transparentna. Pooblaščenec je ocenil, da je škoda, ki bi nastala za delovanje organa ob razkritju ocenjene vrednosti investicije in nakup opreme, izkazana in s tem podana izjema notranjega delovanja organa. Vendar je treba poudariti, da je ta izjema podana le glede ocenjene vrednosti investicije in nakupa opreme na straneh 17, 21 in 22 dokumenta DIIP, ne pa tudi glede preostalega dela dokumenta DIIP, do česar se bo Pooblaščenec podrobneje opredelil v nadaljevanju te odločbe. Namreč, že organ sam je v odstopu pritožbe in naknadno dne 16. 8. 2013 izjemo notranjega delovanja apliciral in dokazoval le glede podatkov o ocenjeni vrednosti investicije in nakupa opreme na straneh 17, 21 in 22 dokumenta DIIP.
1.3 Izjema varstva osebnih podatkov
Pooblaščenec je ob pregledu celotnega dokumenta DIIP ugotovil, da varovani osebni podatek, torej osebni podatki, za razkritje katerega ni pravne podlage, predstavljajo telefonska številka in e – mail naslov izdelovalca na strani 5 ter ime in priimek odgovornega projektanta v tabeli »Priprava in nadzor nad izdelavo vseh vrst potrebne dokumentacije« na strani 6. Ta dva podatka mora organ prekriti, saj izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Medtem ko pa imena in priimka župana ni treba prekriti, saj gre za podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije, za razkritje katerega je podlaga za posredovanje javnosti tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Citirana določba namreč določa, da se ne glede na obstoj izjeme (npr. izjeme varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije. Enako velja, če se zahtevana informacija nanaša na podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato povsod na zahtevanem dokumentu ni treba prekriti imena in priimka javne uslužbenke.
Prav tako niso varovan osebni podatek imena in priimki pooblaščenih oseb za zastopanje gospodarskih subjektov, za razkritje katerih obstaja pravna podlaga že v Zakonu o sodnem registru (Uradni list RS, št. 114/2005-UPB1, s spremembami in dopolnitvami) in Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-UPB3, s spremembami in dopolnitvami).
1.4 Delni dostop dokumenta DIIP
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno, in sicer prvi odstavek 6. člena ZDIJZ v povezavi z določbo 7. člena ZDIJZ o delnem dostopu do informacij javnega značaja. Skladno z določbo prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP je zato Pooblaščenec odpravil 4. točko izpodbijane odločbe in sam rešil zadevo - organu je naložil, da najkasneje v roku 31 dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilcu ob uporabi določbe 7. člena ZDIJZ omogoči delni dostop do dokumenta DIIP na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo varovane osebne podatke in izjemo notranjega delovanja organa, pa je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil.
2. Strategic Project Proposal Form 1˚ Step, v delu, ki se nanaša na tretjo fazo izgradnje letališča Bovec
V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevane informacije iz 5. točke zahteve prosilca izhajajo iz dokumenta Strategic Project Proposal Form 1˚ Step (v nadaljevanju prvi del prijavnice). Torej je predmet zahteve in pritožbe navedeni dokument, vendar le v delu, ki se nanaša na tretjo fazo izgradnje letališča Bovec. Organ je v dopisu z dne 16. 8. 2013 pojasnil, da se zahteva in pritožba prosilca nanaša na podatek iz omenjenega dokumenta, ki predstavlja prijavnico projekta Local Airports Development, akronim LOC-AIR. Organ je v tem projektu vodilni partner. Ocenjevanje projekta še poteka, rezultati bodo znani šele konec leta 2013. Vsak partner izvaja projektne aktivnosti, ki jih ima navedene v prijavnici in vodi svojo investicijo ločeno od drugih partnerjev. Vodilni partner pa odgovarja za izvajanje celotnega projekta. Organ trdi, da prijavnica ni javen dokument.
Po pregledu prvega dela prijavnice je Pooblaščenec ugotovil, da dokument predstavlja skupen projekt desetih partnerjev, ki prihajajo iz upravičena območja Jadranskega čezmejnega programa IPA 2007-2013, od katerih je Občina Bovec vodilni partner. Ker gre za prvi del prijavnice projekta LOC-AIR, dokument predstavlja zelo splošen opis projekta. Vsebina dokumenta zajema trenutno stanje ter cilje, trajnostni razvoj in dolgoročen vpliv projekta kot celote vseh partnerjev. Torej se vsebina nanaša na celoten projekt vseh partnerjev, pri čemer, razen v nadaljevanju opisanem primeru, ni mogoče izluščiti dela, ki bi se nanašal izključno na tretjo fazo izgradnje letališča Bovec. Del prvega dela prijavnice, ki se nanaša samo na tretjo fazo izgradnje letališča Bovec, je vsebina tabele »LeadBeneficiary« 6. poglavja »Cross-Border Partnership« in druga vrstica tabele »Table of total budget per Partner« 9. poglavja »Budget«. Iz dokumentov prvostopne zadeve in samih navedb prosilca v pritožbi je razvidno, da je organ prosilcu omogočil dostop do vsebine tabele »LeadBeneficiary« 6. poglavja »Cross-Border Partnership« iz dokumenta Strategic Project Proposal Form 1˚ Step, ne pa tudi do vsebine druge vrstice tabele »Table of total budget per Partner« 9. poglavja »Budget«.
Pooblaščenec ugotavlja, da iz druge vrstice tabele »Table of total budget per Partner« 9. poglavja »Budget« izhajajo sledeči podatki, da gre za vodilnega partnerja, navedba organa ter delež organa v znesku in odstotku. Navedeni podatki se nanašajo na tretjo fazo izgradnje letališča Bovec in ne predstavljajo nobene izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva in da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v pritožbenem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje. Na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP je Pooblaščenec odpravil 5. točko izreka izpodbijane odločbe in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena ZUT oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka