Prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazneskih sankcij
+ -Številka: 090-114/2013/7
Kategorije: Ali dokument obstaja, Proaktivna objava informacij
POVZETEK:Prosilec je zahteval dostop do različnih informacij, povezanih z delom z obsojenci v zavodu za prestajanje kazni zapora. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj naj z zahtevanimi informacijami ne bi razpolaga. Pooblaščenec je ugotovil, da v glavnini prosilčevih zahtev organ res ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajale zahtevane informacije in mu noben predpis tega niti ne nalaga. V določenem delu pa je Pooblaščenec ugotovil, da se informacije nahajajo v objavljenih predpisih, zato je prosilca v tem delu napotil na zakone in podzakonski akt, objavljene v Uradnem listu RS.
ODLOČBA:
Številka: 090-114/2013/7
Datum: 10. 9. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2 in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena ter 1. in 2. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbah prosilca …….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 5. 2013 zoper odločbi Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2007/246 z dne 25. 4. 2013 in št. 090-2/2007/247 z dne 25. 4. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 6. 5. 2013 zoper odločbi organa št. 090-2/2007/246, z dne 25. 4. 2013, in št. 090-2/2007/247, z dne 25. 4. 2013, se delno ugodi v delu, ki se nanaša na 1., 2. in 5. točko zahteve z dne 18. 2. 2013 in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči:
- prosilca se napoti, da se z informacijami, ki se nanašajo na 1. in 2. točko zahteve z dne 18. 2. 2013, seznani v 21., 22., 24. in 25. členu Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 102/2000, 127/2006, 112/2007, 62/2008, 76/2008-ZIKS-1C, 19/2009, 86/2009, 109/2012-ZIKS-1E in 51/2013;
- prosilca se napoti, da se z informacijami, ki se nanašajo na 5. točko zahteve z dne 18. 2. 2013, seznani v 73. in 8. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 22/2000, 52/2002-ZDU-1, 110/2002-ZDT-B, 113/2005-ZJU-B, 70/2006, 110/2006-UPB1, 76/2008, 40/2009, 9/2011-ZP-1G, 96/2012-ZPIZ-2, 109/2012 ter v določbah Zakon o splošnem upravnem postopku, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 80/1999, 70/2000, 52/2002, 73/2004, 22/2005-UPB1, 119/2005, 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/2010.
2. V preostalem delu se pritožbi prosilca z dne 6. 5. 2013 zavrneta.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Zahteva prosilca z dne 18. 2. 2013
Prosilec je z vlogo z dne 18. 2. 2013 zahteval fotokopije naslednjih dokumentov:
1. Dokument, ki izkazuje, kako spodbujate in kaj omogočate obsojencem, da aktivno sodelujejo pri pripravi in izvajanju osebnega načrta,
2. Dokument, ki izkazuje, kako seznanjate obsojence z ravnanji, s postopki in aktivnostmi med izvrševanjem kazenskih sankcij,
3. Dokument, ki izkazuje vaše poizvedbe in poskus pridobitve originalnih dokumentov v zvezi dopisa Odvetniške pisarne …. z dne 6. 9. 2012,
4. Dokument, ki izkazuje obveznost razgovora pred vpisom dodatnega obiskovalca za obsojenca,
5. Dokument, ki izkazuje postopek po katerem uradna oseba odloča o prošnji za odobritev dodatnega obiskovalca,
6. Dokument, ki dovoljuje razlikovanje med oddelki v zvezi razgovorov pred vpisom dodatnega obiskovalca glede na to, da ni potrebno v vseh oddelkih opraviti razgovorov pred vpisom dodatnega obiskovalca,
7. Dokument, ki izkazuje obvezno tedensko pisanje raportnih lističev za podaljšan obisk,
8. Dokument, ki izkazuje obvezno tedensko pisanje raportnih lističev za podaljšan obisk po tem, ko se doseže limit štiri ure, glede na to, da obsojencu v nasprotnem primeru pripada samo ena ura,
9. Dokument, ki izkazuje na podlagi katerih materialnih dejstev se uradna oseba odloči o prošnji za dodatnega obiskovalca negativno ali pozitivno oziroma kako se utemelji prosta presoja ter kateri razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev,
10. Dokument, ki izkazuje pravila pri premestitvi obsojencev iz 1., 2., 3., 4. v 5. in 6. oddelek.
Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-2/2007/247 z dne 25. 4. 2013 zavrnil, saj je ugotovil, da zahtevane informacije ne obstajajo in ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Da bi zadostil zahtevi prosilca, bi moral organ ustvariti novo informacijo javnega značaja, česar pa zavezanci po ZDIJZ niso dolžni. Organ je navedel, da informacija ne obstaja ter da bi moral, da bi zadostil zahtevi prosilca, "ustvariti" novo informacijo javnega značaja, česar pa organi po ZDIJZ niso dolžni. Organi niso dolžni informacij obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih ali kategorijah, ki jih zahtevajo prosilci, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z informacijo.
Prosilec je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 6. 5. 2013 ter v njej izrazil prepričanje, da zahtevane informacije morajo obstajati, saj se morajo organi ravnati v skladu z ZUP ali pa drugih zakonskih ali podzakonskih aktih, tudi v primeru odločanja po prostem poudarku. Prosilec je navedel, da je dejstvo, da se izvajajo aktivnosti v zvezi dokumenti, ki jih je zahteval v točkah 4 do 10. Dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v točkah 1 in 2, se nanašajo na aktivnosti, ki bi se morale izvajati po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. Za dokument, ki ga je prosilec zahteval v točki 3 zahteve, pa je navedel, da se nanaša nanj osebno in torej morda zahteva ni po ZDIJZ, ampak po ZVOP, kar pa po mnenju prosilca ni ovira za izdajo dokumenta, saj bi organ to moral vedeti in predložiti dokument. Iz vsega navedenega po mnenju prosilca izhaja, da morajo dokumenti obstajati, saj se v zvezi s tem izvajajo aktivnosti in bi organ z njimi moral razpolagati.
Zahteva prosilca z dne 25. 2. 2013
Prosilec je z vlogo z dne 25. 2. 2013 nadalje zahteval dokument, ki izkazuje, da na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju naslovniku ni potrebno odgovarjati pisno oziroma da odgovor lahko poda ustno.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-2/2007/246 z dne 25. 4. 2013, s katero je zavrnil zahtevo prosilca, saj je ugotovil, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Organ je navedel, da informacija ne obstaja ter da bi moral, da bi zadostil zahtevi prosilca, "ustvariti" novo informacijo javnega značaja, česar pa organi po ZDIJZ niso dolžni. Organi niso dolžni informacij obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih ali kategorijah, ki jih zahtevajo prosilci, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z informacijo.
Prosilec se je zoper navedeno odločbo 6. 5. 2013 pritožil in navedel, da je 15. 2. 2013 prejel dopis št. 720-1243/2011/78 223004, iz katerega je razbrati, da je ustmeni odgovor v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku, ali kakšnim drugim zakonskim ali podzakonskim aktom. Prosilec zato meni, da dokument mora obstajati, saj organ ravna skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku, ali pa po kakšnih drugih zakonskih ali podzakonskih aktih, tudi v primeru odločanja po prostem poudarku.
Združitev postopkov in pojasnila organa
Organ je 15. 5. 2013 obe pritožbi prosilca kot dovoljeni, pravočasni in vloženi po upravičeni osebi odstopil Pooblaščencu. Slednji je na podlagi 2. odstavka 130. člena ZUP obe pritožbi prosilca združil v en postopek.
Na poziv Pooblaščenca je organ z dopisom z dne 12. 6. 2013 posredoval dodatna pojasnila, potrebna za ugotavljanje dejanskega stanja v konkretnem postopku. Organ je pojasnil, da je obstoj zahtevanih dokumentov preverjal v zakonodaji in s pregledom vhodnih oziroma izhodnih dokumentov ter na podlagi tega ugotovil, da z njimi ne razpolaga oziroma, da za njihovo posredovanje ne obstaja zakonska ali druga pravna podlaga.
V zvezi s 1. in 2. točko prve zahteve prosilca z dne 18. 2. 2013 je organ pojasnil, da spodbujanje, aktivno sodelovanje in seznanjanje obsojencev opredeljuje 14. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1). Ta namreč določa, da je treba obsojenca vzpodbujati in mu omogočiti, da aktivno sodeluje pri pripravi in izvajanju osebnega načrta, kar pomeni, da mora imeti obsojenec možnost aktivnega sodelovanja v celotnem procesu resocializacije, strokovno osebje pa ima dolžnost vzpodbujanja obsojenca k lastnim aktivnostim v procesu tretmaja. Prav tako je določeno, da je treba obsojenca seznaniti z ravnanji, postopki in aktivnostmi med izvrševanjem kazenskih sankcij ter ga opozoriti, v kolikšni meri utegnejo posamezne oblike posegati v njegove osebnostne pravice. 21. člen Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (Ur.l. RS, št. 102/2000, s sprem. in dop.; v nadaljevanju: Pravilnik) določa tudi, da se med trajanjem sprejemnega obdobja oziroma obdobja po sprejemu z obsojencem ukvarja strokovna skupina. Postopek z obsojenci po sprejemu v zavod opredeljuje 22. člen Pravilnika, ki določa, da mora strokovna skupina v sodelovanju z ostalimi delavci zavoda poučiti obsojenca o njegovih pravicah in o obveznostih na prestajanju kazni, o življenju in delu v zavodu ter mu dati potrebna pojasnila in nasvete, seznaniti obsojenca s predpisi s področja izvrševanja kazenskih sankcij ter hišnim redom zavoda, zbrati podatke o obsojenčevi osebnosti in druge podatke, ki so potrebni za sestavo osebnega načrta in sestaviti okvirni osebni načrt in ga obsojencu ponuditi v podpis. Obravnavo obsojencev opredeljujeta 24. in 25. člen Pravilnika, ki določata, da programi obravnave, ki potekajo po individualnih, skupinskih in skupnostnih programih, vsebujejo predvsem strokovno-teoretična izhodišča, specifične metode, etapne in končne cilje ter organizacijske oblike posameznih programov. Po predhodnem pristanku in izraženem motiviranju obsojenca se v posamezne programe obravnave vključi obsojence, za katere strokovna skupina oceni, da je vključitev smiselna, strokovna skupina pa mora izvajati, spremljati in dopolnjevati programe obravnave. Programe obravnave obsojencev potrdi vodja vzgojne službe zavoda oziroma vodja oddelka zavoda. Organ je zaradi navedenih pojasnil zapisal, da to dokazuje, da pravna podlaga za obstoj dokumentov, ki ju zahteva prosilec v zvezi s 1. in. 2. točko zahteve, ne obstaja.
V zvezi s 3. točko prve zahteve prosilca z dne 18. 2. 2013 je organ pojasnil, da po pregledu vhodnih in izhodnih dokumentov z dokumentom, ki ga zahteva prosilec ne razpolaga.
V zvezi s 4., 5., 6., 7., in 9. točko prve zahteve prosilca z dne 18. 2. 2013 je organ pojasnil, da se zahteva nanaša na pravice obsojencev glede obiskov. Organ je zapisal, da pravice obsojencev glede obiskov opredeljuje 73. člen ZIKS-1, kjer je določeno, da je treba obsojencu omogočiti, da ga najmanj dvakrat tedensko lahko obiščejo ožji družinski člani, rejnik in skrbnik. Z dovoljenjem direktorja zavoda ga smejo obiskati tudi druge osebe, obiska pa ni mogoče omejiti na manj kot eno uro. Odločitev o obiskih drugih oseb se zapiše v osebni načrt obsojenca. O obiskih in drugih stikih z obsojencem, ki ni odvetnik, odloča direktor zavoda na obrazloženo prošnjo obsojenca in jih lahko prepove ali časovno omeji le z odločbo. O načinu obiska odloča direktor zavoda, odločitev o obliki obiska pa se zapiše v osebni načrt obsojenca. Iz tega pojasnila organa naj bi po njegovem izhajalo, da pravna podlaga za obstoj dokumentov, ki ju zahteva prosilec v zvezi s 4. do 9. točko zahteve, ne obstaja.
V zvezi z 10. točko prve zahteve prosilca z dne 18. 2. 2013 je organ pojasnil, da je premeščanje obsojencev določeno v 79., 80. in 81. členu ZIKS-1, in sicer iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda oziroma znotraj zavoda (premeščanje iz zaprtega dela zavoda ali oddelka v polodprti oziroma odprti zavod ali oddelek in obratno), medtem ko se prosilčeva zahteva nanaša na kriterije premeščenja obsojencev znotraj zaprtega oddelka zavoda, ki zakonsko ni opredeljeno. O premeščanju obsojencev znotraj zaprtega oddelka se v praksi odloča na predlog t.i. »oddelčne strokovne skupine« v zaprtem oddelku zavoda. O premestitvi odloči direktor zavoda oziroma t.i. »tretmanski kolegij«, pri čemer se vsakega obsojenca individualno obravnava in premestitev izvede na podlagi dogovora z obsojencem. Premestitev se vpiše tudi v obsojenčev osebni načrt.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Ker je organ zahtevo prosilca zavrnil, ker pogoj iz 2. točke ni bil izpolnjen, prosilec pa o tem dvomi, je bilo treba v obravnavanem primeru rešiti vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
1. in 2. točka zahteve z dne 18. 2. 2013
Prosilec je v 1. točki zahteve z dne 18. 2. 2013 zahteval dokument, ki izkazuje, kako organ spodbuja in kaj omogoča obsojencem, da aktivno sodelujejo pri pripravi in izvajanju osebnega načrta. V 2. točki zahteve z dne 18. 2. 2013 je prosilec zahteval dokument, ki izkazuje, kako organ seznanja obsojence z ravnanji, s postopki in aktivnostmi med izvrševanjem kazenskih sankcij. Pooblaščenec je glede na pojasnila organa in po pregledu relevantne zakonodaje ugotovil, da se zahtevane informacije (vsaj v širšem pomenu) nahajajo v 21., 22., 24. in 25. členu Pravilnika o izvrševanju kazni zapora. Organ je v pojasnilu Pooblaščencu, ki ga je ta vključil v to drugostopenjsko odločbo, citiral omenjene štiri člene Pravilnika, ki govorijo o postopku z obsojenci po sprejemu v zavod in tretmaju obsojencev. Glede na vsebino omenjenih členov Pravilnika in zahtevi prosilca, lahko prosilec po presoji Pooblaščenca vsaj del zahtevanih informacij pridobi v navedenih določbah Pravilnika.
Pooblaščenec je glede na navedeno ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj je presodil, da zahtevane informacije ne obstajajo, čeprav se dejansko nahajajo v Pravilniku. Pooblaščenec je zato ravnal skladno s 1. in 2. odstavkom 251. člena ZUP, ki določata, da kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu; če organ druge stopnje spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo.
Pooblaščenec je po dopolnitvi ugotovitvenega postopka zadevo rešil na način, da je prosilca napotil na že javno dostopne informacije. 5. odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Prosilca se zato napoti, da se z informacijami seznani v 21., 22., 24. in 25. členu Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 102/2000, 127/2006, 112/2007, 62/2008, 76/2008-ZIKS-1C, 19/2009, 86/2009, 109/2012-ZIKS-1E in 51/2013.
V preostalem delu prosilčeve zahteve, glede katerega se podrobnejše informacije ne nahajajo v 21., 22., 24. in 25. členu Pravilnika, pa je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, saj je ugotovil, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno.
3. točka zahteve z dne 18. 2. 2013
Prosilec je zahteval dokument, ki izkazuje poizvedbe organa in njegov poskus pridobitve originalnih dokumentov v zvezi z dopisom Odvetniške pisarne Sever d.o.o. z dne 6. 9. 2012. Organ je na izrecen poziv Pooblaščenca o tem, na kakšen način je preverjal (ne)obstoj tega dokumenta, pojasnil, da je pregledal vhodne in izhodne dokumente in ugotovil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.
Pooblaščenec nima nikakršnega razloga za sum, da organ zahtevani dokument skriva in ga ne želi posredovati (ne prosilcu ne Pooblaščencu). Ravnanje organa pri Pooblaščencu ni vzbudilo dvoma v to, da je organ temeljito preveril vhodne in izhodne dokumente, s katerimi razpolaga, poleg tega prosilec ni priložil nobenega dokaza, ki bi Pooblaščenca prepričalo v nasprotno. Pooblaščenec je zato ugotovil, da je organ pravilno ugotovil dejansko stanje, da ni bil prekršen materialni predpis in ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka. Odločitev organa je bila torej pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena. Zato je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil.
Takšno odločitev Pooblaščenca ni zamajala niti navedba prosilca, da se zahtevani dokument nanaša nanj osebno in torej morda zahteva ni po ZDIJZ, ampak po ZVOP, kar bi moral organ vedeti in mu predložiti dokument. Neobstoj dokumenta pomeni zgolj to, da prosilec očitno tudi z zahtevo po Zakonu o varstvu osebnih podatkov ne bi bil uspešen.
4. - 10. točka zahteve z dne 18. 2. 2013 in zahteva z dne 25. 2. 2013
Organ je zavrnitev posredovanja zahtevanih informacij v 4 do 10 točke utemeljil z navedbo, da s temi dokumenti ne razpolaga, saj med drugim zakonodaja ne določa obveznosti razpolaganja s temi dokumenti. Organ se je pri tem naslonil na določbo 73. člena ZIKS-1, ki opredeljuje pravice obsojencev glede obiskov, dejstvo, da se prosilčeva zahteva (10. točka) nanaša na kriterije premeščenja obsojencev znotraj zaprtega oddelka zavoda, ki zakonsko ni opredeljeno, ter dejstvo, da organi po ZDIJZ niso dolžni ustvarjati novih informacij, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Pooblaščenec je po pregledu relevantne zakonodaje ugotovil, da resnično ne obstaja podlaga ali obveznost vodenja takšne dokumentacije, kot jo zahteva prosilec, razen v 5. točki prosilčeve zahteve z dne 18. 2. 2013, v kateri je zahteval "dokument, ki izkazuje postopek, po katerem uradna oseba odloča o prošnji za odobritev dodatnega obiskovalca".
1. odstavek 73. člena ZIKS-1 določa, da se odločitev o obiskih drugih oseb zapiše v osebni načrt obsojenca. V zvezi s tem pa je za zahtevo prosilca po dokumentu, ki izkazuje postopek, po katerem uradna oseba odloča o prošnji za odobritev dodatnega obiskovalca, pomembna določba 4. odstavka 8. člena ZIKS-1. Ta določa, da vpis odločitve v osebni načrt na podlagi tega zakona nadomesti izdajo odločbe. Zoper odločitev, sprejeto v osebnem načrtu, ima obsojenec pravico vložiti pritožbo na generalnega direktorja uprave v roku osmih dni od seznanitve z odločitvijo. Deloma je torej postopek, ki ureja odločanje o prošnji za odobritev dodatnega obiskovalca, urejen v 4. odstavka 8. člena ZIKS-1. Nadalje je postopek odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, glede na določbe 1. do 3. člena ZUP, urejen v ZUP. Pooblaščenec je glede na navedeno ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje v delu, ki se tiče zahteve iz točke 5. prosilčeve zahteve, saj je presodil, da zahtevane informacije ne obstajajo, čeprav se dejansko nahajajo v ZIKS-1 in ZUP. Pooblaščenec je zato ravnal skladno s 1. in 2. odstavkom 251. člena ZUP, kot je že bilo pojasnjeno pri odločanju o pritožbi zaradi zavrnitve 1. in 2. točka zahteve z dne 18. 2. 2013.
Pooblaščenec je po dopolnitvi ugotovitvenega postopka zadevo rešil na način, da je prosilca v zvezi z zahtevo iz 5. točke napotil na že javno dostopne informacije skladno s 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ. Prosilcu je zato posredoval samo napotilo, kje se informacija nahaja, in sicer se lahko prosilec z informacijami seznani v 73. in 8. členu ZIKS-1, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 22/2000, 52/2002-ZDU-1, 110/2002-ZDT-B, 113/2005-ZJU-B, 70/2006, 110/2006-UPB1, 76/2008, 40/2009, 9/2011-ZP-1G, 96/2012-ZPIZ-2, 109/2012 ter v določbah ZUP, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 80/1999, 70/2000, 52/2002, 73/2004, 22/2005-UPB1, 119/2005, 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/2010.
Prosilcu se v zvezi s tem posebej pojasnjuje, da 5. odstavek 6. člena ZDIJZ ne določa obveznosti tolmačiti zakonodaje, temveč zgolj napotilo na že objavljeno informacijo. Posebej pa ZDIJZ ne omogoča pridobivati pojasnil v konkretnih postopkih, katerih stranka je posameznik, temveč zgolj že obstoječe informacije, ki se nahajajo v materializirani obliki in organ z njimi razpolaga.
V preostalem delu prosilčeve pritožbe, ki se nanaša na 4., 6., 7., 8., 9. in 10. točko zahteve z dne 18. 2. 2013 in na zahtevo z dne 25. 2. 2013, je Pooblaščenec ugotovil, da je organ popolnoma ugotovil dejansko stanje, saj se Pooblaščencu ni pojavil noben dvom v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Navedbe prosilca, da se v zvezi z zahtevanimi dokumenti "izvajajo aktivnosti" ne predstavljajo nobenega dokaza, da dokumenti zares obstajajo, prav tako ne predstavljajo indica Pooblaščencu, da bi dokumenti dejansko lahko obstajali in da bi moral biti rezultat ugotovitvenega postopka ugotovljeni obstoj zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec poudarja, da prosilec mestoma zahteva takšne vrste informacij oziroma tako opredeli svoje zahteve, da iz njih niti ne izhaja realna možnost, da bi takšni dokumenti obstajali (na primer zahteve po dokumentih o razlikovanju med oddelki, o materialnih dejstvih, na podlagi katerih se uradna oseba odloči o prošnji obsojenca). Po drugi strani prosilec mestoma zahteva informacije, ki bi lahko izhajale iz obstoječe zakonodaje in podzakonskih aktov, vendar Pooblaščenec po prejemu pojasnil organa in lastnemu preverjanju zakonodaje ugotavlja, da te informacije ne izhajajo iz objavljenih predpisov.
Pooblaščenec na tem mestu izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Kot je pravilno navedel organ v izpodbijani odločbi, so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Pooblaščenec je torej v delu pritožbe prosilca, ki se nanaša na zavrnitev 4., dela 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke zahteve z dne 18. 2. 2013 in na zahtevo z dne 25. 2. 2013, ugotovil, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Zaradi tega je Pooblaščenec v opisanem delu na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP zavrnil pritožbo prosilca kot neutemeljeno.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbi Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana, št. 090-2/2007/246 z dne 25. 4. 2013 in št. 090-2/2007/247 z dne 25. 4. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka