Prosilec - Zavod za gradbeništvo Slovenije
+ -Številka: 090-109/2013/7
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zahteval komentar k štirim certifikatom, ki jih je izdal organ, ter fotokopije t.i. "crash" testov (poročil o preskušanjih) za naštete certifikate. Organ je glede komentarjev k certifikatom prosilca napotil na svojo spletno stran, Pooblaščenec pa je ugotovil, da je organ ravnal pravilno, saj z drugimi dokumenti, ki bi predstavljali komentarje, ne razpolaga. Glede "crash" testov je Pooblaščenec ugotovil, da ni razloga, da organu ne bi verjel, da jih je vrnil naročniku certifikacijskega postopka in z njimi ne razpolaga v materializirani obliki. Pritožbo prosilca je Pooblaščenec zato zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-109/2013/7
Datum: 14. 8. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 4. 2013 zoper odločbo Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. C-10-04-13/1J z dne 10. 4. 2013 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 23. 4. 2013 zoper odločbo organa št. C-10-04-13/1J z dne 10. 4. 2013 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je 22. 3. 2013 od organa zahteval naslednje dokumente:
1. Komentar k certifikatu 1404-CPD-1938,
2. Fotokopijo "crash" testa, ki ga je izdal 0531 TÜV SÜD SZA in je bil uporabljen v postopku izdaje certifikata 1404-CPD-1938,
3. Komentar k certifikatu 1404-CPD-1939,
4. Fotokopijo "crash" testa, ki ga je izdal 0531 TÜV SÜD SZA in je bil uporabljen v postopku izdaje certifikata 1404-CPD-1939,
5. Komentar k certifikatu 1404-CPD-1940,
6. Fotokopijo "crash" testa, ki ga je izdal 0531 TÜV SÜD SZA in je bil uporabljen v postopku izdaje certifikata 1404-CPD-1940,
7. Komentar k certifikatu 1404-CPD-1941,
8. Fotokopijo "crash" testa, ki ga je izdal 0531 TÜV SÜD SZA in je bil uporabljen v postopku izdaje certifikata 1404-CPD-1941.
Svojo zahtevo je prosilec utemeljil na dejstvu, da gre za certifikate, izdane za elemente, ki imajo varnostno funkcijo v javnem prometu (zadrževalne ograje) in je kot član javnosti upravičen do teh informacij.
Organ je izdal odločbo št. C-10-04-13/1J z dne 10. 4. 2013, s katero je zavrnil posredovanje zahtevanih informacij. Navedel je, da fotokopij "crash" testov ne morejo poslati prosilcu, ker niso njegova last - lastnik "crash" testov je nosilec dovoljenja za uporabo certifikata. Organ je navedel, da je vse javne podatke glede omenjenih certifikatov prosilcu že poslal v dopisih po e-pošti z dne 26. 2. 2013 in 28. 2. 2013. Organ pa prosilcu ni dolžan sestavljati novih dokumentov, kot so na primer komentarji k izdanim certifikatom.
Prosilec je 23. 4. 2013 vložil pritožbo in navedel, da je treba uvodoma ugotoviti, kaj je zahteval. Izraz "komentar" namreč po mnenju prosilca ne pomeni, da bi organ pojasnjeval rezultate, temveč je to ime dokumenta. Na spletni strani organa je namreč najti dokument (prosilec je vstavil zaslonsko sliko "Pregled certifikata 1404-CPD-1938), iz katerega je po mnenju prosilca jasno razvidno, da obstaja, poleg na spletu dostopnih informacij, še dodaten dokument, katerega naziv je "komentar". Prav ta dokument je zahteval prosilec, da bi lahko proučil obseg certifikata. Namesto, da bi organ posredoval komentar, je zapisal, da ni dolžan pojasnjevati. Prosilec ne zahteva pojasnjevanja, ampak kopijo dokumenta ali dostop do spisa. V zvezi z zahtevo po kopijah "crash" testov je prosilec izrazil mnenje, da je treba razmejiti lastninsko od avtorskopravne zaščite. Prosilec namreč ni zahteval fizičnih fotokopij, ki jih je zavezanec (za certificiranje, op. Pooblaščenca) izročil organu, temveč zahteva fotokopije materiala v spisu. V tem primeru bi se lahko edino pojavilo vprašanje, ali je avtorskopravno prepovedana distribucija in reprodukcija. Prosilec ugotavlja, da je zavezanec za certificiranje predložil "crash" teste v upravnem postopku in je zato dana zakonita licenca za distribucijo in reprodukcijo, še zlasti, ker gre za vprašanje varnosti. Poleg tega gre za javni dokument, ki je v posesti organa, in katerega vsebina se neposredno nanaša na dokument organa (na izdani certifikat). Prosilec je pripomnil, da če bi bilo organu ugodeno, bi to pomenilo, da lahko certifikacijski organ izdaja svoje certifikate na osnovi dokumentov, ki jih ni mogoče vpogledati; njegova odločba bi bila javna, temelj pa zakrit, kar je z vidika javnega interesa po mnenju prosilca nedopustno. Prosilec obenem ugotavlja tudi, da je organ odgovoril, da je lastnik "crash" testov nosilec dovoljenja za uporabo certifikata, vendar prosilca ne zanima, kdo je lastnik teh testov, temveč kdo je naročnik "crash" testov, kot tudi, kaj je bilo testirano, kar je razvidno tudi iz fotokopij "crash" testov. Organ bi lahko po mnenju prosilca izbral delno ugoditev.
Organ je 13. 5. 2013, z dopisom št. MČP-130/2013, Pooblaščencu odstopil pritožbo prosilca, skupaj z izpisi certifikatov s spletne strani (certifikat 1404-CPD-1938, 1404-CPD-1939, 1404-CPD-1940 in 1404-CPD-1941). Organ je pojasnil, da vsi našteti komentarji vsebujejo tudi komentar, komentar pa ni dodatni dokument, kot zmotno meni prosilec. Organ je še enkrat pojasnil, da "crash" testa, ki ga je izdal 0531 TÜV SÜD SZA in je bil uporabljen v postopku izdaje certifikata organ v svojem arhivu nima, saj je dokument dobil le na vpogled za potrebe postopka certificiranja.
Na poziv Pooblaščenca z dne 12. 7. 2013, je organ posredoval dodatna pojasnila. Na prvo vprašanje Pooblaščenca, ali poleg zapisa pod rubriko "komentar" na spletni strani organa, pod vsakim posameznim certifikatom, obstaja še kakršenkoli drug dokument, ki bi predstavljal komentar k certifikatom, je organ odgovoril, da obstaja tudi odločitev o izdaji certifikata, a so podatki preneseni na spletno stran, pod rubriko komentar, drug takšen dokument pa ne obstaja. Poleg tega je Pooblaščenec od organa zahteval pojasnilo o tem, ali organ razpolaga s "crash" testi, saj je prosilcu odgovoril, da testov ne more posredovati brez dovoljenja naročnika, saj niso last organa, v odstopu pritožbe pa je navedel, da "crash" testa nima v svojem arhivu, saj je dokument dobili le na vpogled za potrebe certificiranja. Na to vprašanje je organ odgovoril, da je od naročnika prejel kopije poročil o preskušanjih ("crash testih"); poročila je pregledal in ovrednotil, nato pa jih je vrnil naročniku (žigosane še s strani organa). Naročnik teste hrani pri sebi, kjer jih lahko ob rednem nadzornem obisku organ ponovno zahteva v pregled. Organ je še dodal, da dokumenta o prejemu in vračilu tehnične mape (del katere so tudi omenjena poročila) nima.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V konkretnem primeru je sporno, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in ali so torej izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, da lahko govorimo o informaciji javnega značaja. Informacija javnega značaja je namreč skladno s to določbo zakona informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ torej zagotavlja pravico do dostopa do dokumentov, ki že obstajajo in se nahajajo pri organu.
Po podatkih s spletne strani http://www.zag.si/si/index.php?nav0=storitve&nav1=certifikati, organ opravlja dejavnost certificiranja po veljavni tehnični zakonodaji in je akreditiran za certificiranje gradbenih proizvodov. Certifikacijska služba organa izvaja certificiranje gradbenih proizvodov po Zakonu o gradbenih proizvodih (ZGPro), certificiranje embalaže za prevoz nevarnega blaga po Zakonu o prevozu nevarnega blaga, certificiranje na podlagi izdanih slovenskih in evropskih tehničnih soglasij po ZGPro in drugo. V primeru pred nami je prosilec zahteval dokumente iz postopka certificiranja jeklenih cestnih varnostnih ograj, torej dokumente, ki izvirajo z delovnega področja organa v delu, v katerem ta izvaja javno pooblastilo (izdaja certifikatov namreč sodi v izvajanje javnega pooblastila).
Pooblaščenec je v konkretnem primeru ugotovil, da ni nobenega razumnega razloga, da ne bi verjel organu, da zahtevani dokumenti pri organu dejansko ne obstajajo oziroma organ z njimi ne razpolaga. Pooblaščenec je organ pozval na še dodatna pojasnila glede obstoja dokumentov, obenem pa je zahteval tudi, naj mu v primeru, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, te tudi posreduje. Pooblaščenec glede na komunikacijo in odziv organa ni mogel posumiti, da ta skriva zahtevane dokumente pred prosilcem in tudi pred Pooblaščencem. Nenazadnje Zakon o informacijskem pooblaščencu predvideva tudi globo za organ, ki Pooblaščencu, ob odstopu pritožbe prosilca, kljub zahtevi ne pošlje zahtevanega dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, čeprav z njimi razpolaga. Organ je po presoji Pooblaščenca v zadostni meri in prepričljivo pojasnil, da z dokumenti, ki jih želi prosilec, ne razpolaga oziroma jih nima v posesti.
Glede komentarjev k certifikatom 1404-CPD-1938, 1404-CPD-1939, 1404-CPD-1940 in 1404-CPD-1941 je Pooblaščenec ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga s posebnim dokumentom, ki bi predstavljal "komentar k certifikatu". Komentar namreč predstavlja besedilo, ki je na spletni strani navedeno pod rubriko "Komentar", kot denimo besedilo "Naziv proizvoda/ Steber (višina/premer) H1W5 (LOSCO+KVEDER) - demontaža s stebri v tulcih/ C 105/5 mm" pod certifikatom 1404-CPD-1938. Rubrika "Obseg certifikata" namreč določa, da je obseg certifikata prikazan v komentarju, "komentar" pa predstavlja besedilo v rubriki "Komentar". Pooblaščenec je organ eksplicitno pozval k temu, da razloži, ali bi lahko še kakšen drug dokument predstavljal informacijo, ki jo prosilec zahteva kot komentar k certifikatu, s katero bi organ razpolagal. Vendar je ta pojasnil, da sicer obstaja tudi odločitev o izdaji certifikata, a so podatki preneseni na spletno stran organa, pod rubriko komentar, drug takšen dokument pa ne obstaja. 5. odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ "prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja." Tako je organ ravnal pravilno, ko je prosilca napotil na spletno stran, kjer so dosegljivi podatki o komentarjih k certifikatom, saj druge informacije v zvezi s tem ne obstajajo. Pooblaščenec je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. Ker ni izpolnjen pogoj materializirane oblike (oz. obstoja) dokumenta iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, je bilo treba pritožbo prosilca skladno s 1. odstavkom 248. člena ZUP v tem delu zavrniti.
Nadalje je Pooblaščenec presojal še pravilnost odločitve organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev posredovanja fotokopij t.i. "crash" testov, ki jih je izdal 0531 TÜV SÜD SZA in ki so bili uporabljeni v postopku izdaje certifikatov 1404-CPD-1938, 1404-CPD-1939, 1404-CPD-1940 in 1404-CPD-1941. Organ je sicer v odločbi navedel, da testov ne more poslati, ker niso njegova last, zaradi česar je prosilec utemeljeno izpostavil, da je treba ločiti med avtorskopravnim varovanjem del ter med samo lastninsko pravico. Vendar je kasneje organ pojasnil, da v svojem arhivu dejansko ne razpolaga s kopijami testov, ki jih zahteva prosilec, saj takšne teste pridobi le na vpogled, po ovrednotenju testov ter zaključenem postopku certificiranja pa jih nato, žigosane še s strani organa, vrne naročniku. Organ sicer ni predložil dokaza o vračilu tehnične mape (del katere so tudi omenjeni testi), saj s takšnim dokumentom ne razpolaga. Kljub temu je Pooblaščenec presodil, da so navedbe organa verodostojne in da je kopije "crash" testov vrnil naročnikov. Iz pojasnil organa je razvidno, da je takšna praksa značilna za vse postopke in ni bila uporabljena samo za postopek izdaje navedenih štirih certifikatov. Na tem mestu je treba še pojasniti, da čeprav prosilec meni, da bi se imela javnost pravico seznaniti tudi s podlagami za odločitev certifikacijskega organa (predvsem kadar gre za vprašanje javne varnosti), pa v postopku po ZDIJZ Pooblaščenec ne more naložiti organu, naj v svojih postopkih ravna kako drugače, naj torej zase obdrži poročila o preskušanjih ("crash" teste). ZDIJZ namreč daje le pravico zahtevati že obstoječe dokumente, ni pa mogoče naložiti pridobivanja, hranjenja in arhiviranja dokumentacije. Kljub vsemu pa je organ pojasnil, da lahko organ teste ob rednem nadzornem obisku pri naročniku ponovno zahteva v pregled. Tako je Pooblaščenec ugotovil, da tudi v tem delu ni razloga za sum, da organ razpolaga z zahtevanimi testi oziroma poročili o preskušanjih ("crash" testi), a jih skriva oziroma ne želi posredovati. Zato je tudi v tem delu Pooblaščenec ugotovil, da je bil postopek pred izdajo odločbe prve stopnje pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena. Skladno z določbo 1. odstavka 248. člena ZUP je bilo treba pritožbo prosilca tudi v tem delu zavrniti, saj ni izpolnjen pogoj za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ z navedenimi dokumenti ne razpolaga, se ni opredeljeval do morebitne avtorskopravne zaščite omenjenih testov, kar bi bilo glede na naravo omenjenih testov najverjetneje potrebno, če bi z njimi organ razpolagal.
Pooblaščenec je torej ugotovil, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP je zato Pooblaščenec pritožbo prosilca v celoti zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. C-10-04-13/1J z dne 10. 4. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka