Prosilec - Občina Kostanjevica na Krki
+ -Številka: 090-108/2013/7
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je prosilec zahteval fotokopije vodenih opravljenih delovnih ur in število drogov za vse fizične upravičence vseh vasi, kot tudi za člane gradbenih odborov, ki so delovali v KS Kostanjevica na Krki, kdo je vodil evidenco in posredoval ta seznam na KS. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ z dokumentom, ki bi izkazoval, kdo je vodil evidenco in posredoval ta seznam na KS, ne razpolaga. Glede elektronske kopije seznama ur in drogov in elektronske kopije seznamov po posameznih gradbenih odborih (»sken zvezka«) je Pooblaščenec ugotovil, da je mogoč delni dostop na način, da se prekrijejo imena in priimki, prosilcu pa posreduje seznam ur in drogov, narejen v excelovi tabeli ter naselja in stolpec »priz.delo« v seznamu po posameznih gradbenih odborih.
ODLOĆBA:
Številka: 090-108/2013/7
Datum: 24. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248. člena in 1. odst. 251 člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 5.5.2013 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Kostanjevica na Krki, Občinska uprava, Ljubljanska cesta 7, 8311 Kostanjevica na Krki, z dne 25. 4. 2012, št. 383-2/2008-198 (110), (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 5. 5. 2013 se delno ugodi. Odločba Občine Kostanjevica na Krki z dne 25. 4. 2012, št. 383-2/2008-198 (110), se delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo naslednjih dokumentov:
a. seznam ur in drogov, narejen v excelovi tabeli, s tem, da je organ dolžan prekriti vsa imena in priimke.
b. naselja in stolpec »priz.delo« v seznamu po posameznih gradbenih odborih (» zvezek«, ki ima 35 strani) .
2. V delu, v katerem je prosilec zahteval podatke o tem, kdo je vodil evidenco in posredoval ta seznam na KS in v delu, v katerem mora organ podatke v posredovanih dokumentih, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, prekriti, se pritožba prosilca zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 3. 6. 2012, tar nato na podlagi poziva organa za dopolnitev vloge še dne 23. 11. 2012 in 11. 12. 2012, na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval fotokopije vodenih opravljenih delovnih ur in število drogov za vse fizične upravičence vseh vasi, kot tudi za člane gradbenih odborov, ki so delovali v KS Kostanjevica na Krki, kdo je vodil evidenco in posredoval ta seznam na KS.
O zahtevah prosilca je organ odločil z odločbo z dne 25. 4. 2012, št. 383-2/2008-198 (110), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel postopek odločanja o zahtevi prosilca, nato pa navedel, da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja. Vsi zahtevani podatki v zvezi s postopkom vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Kostanjevica na Krki, razen imen, priimkov in naslovov upravičencev ter končnih zneskov, ki so jih prejeli, niso informacije javnega značaja, saj gre za osebne podatke vsakega posameznega upravičenca in bi razkritje teh pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Organ se je ob tem skliceval tudi na odločbo Informacijskega pooblaščenca, ki je že odločil v podobni zadevi z odločbo št. 090-202/2012/7 z dne 25. 01. 2013, pri čemer je zahtevi prosilke sicer delno ugodil, vendar odločil, »da je organ dolžan v seznamih, ki se kopirajo, prekriti vse podatke v tabelah, razen imena, priimka, naslova in vrnjenega zneska končnega upravičenca«. Organ zaključuje, da iz navedenega nesporno izhaja, da vsi ostali podatki v seznamih, med katerimi so tudi ure in drogovi, niso informacije javnega značaja in jih kot take prosilcu ni moč posredovati.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 7. 5. 2013 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec z dopisom z dne 7. 5. 2013, številka: 092-90/2013/2 odstopil organu, da opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP. V pritožbi je prosilec navedel, da se ne strinja z odločitvijo organa in meni, da direktorica in občinska uprava ne razpolagata z vsemi dokazili, ki so podlaga za pravično delitev delovnih ur in število drogov, zato je tako dejanje nedopustno in nepravično. Prosilec vztraja pri zahtevi za pridobitev fotokopije poimenskih seznamov in meni, da je kot upravičenec vračila vlaganj v JTO do njih upravičen.
Organ je z dopisom z dne 13. 5. 2013, št. 383-2/2008-204 (110) odstopil pritožbo v reševanje Pooblaščencu. Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnika oz. prosilca izpodbijata. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacije, ki so predmet zahteve prosilca, so v povezavi z vračili vlaganj v javna telekomunikacijska omrežja, v skladu z ZVVJTO, kar pomeni, da nedvomno sodijo v delovno področje organa. Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi odstopa do zahtevanih informacij skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, pri tem pa se ni nič opredelil do samih dokumentov, ki bi zahtevane informacije izkazovali. Zato je Pooblaščenec primarno ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 19. 6. 2013 organ pozval, da mu sporoči, ali razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo informacije o vodenih opravljenih delovnih urah in številu drogov za vse fizične upravičence vseh vasi, kot tudi za člane gradbenih odborov, ki so delovali v KS Kostanjevica na Krki, kdo je vodil evidenco in posredoval ta seznam na KS. Pooblaščenec je pojasnil, da kot razume prosilca, želi prejeti izvorni dokument, ki je izkazoval podatek o vodenih opravljenih delovnih urah in številu drogov, ki je bil podlaga za izdelavo seznama in posledično za vračilo sredstev. Pooblaščenec je od organa zahteval, da mu posreduje vse dokumente, ki bi izkazovali zahtevane informacije.
Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril dne 20. 6. 2013 in pojasnil, da so seznami po gradbenih odborih nastali v letu 1994 in 1995, ko so zaključevali projekt izgradnje telefonskega omrežja v takratni KS. Opravljeno delo in drogovi so vpisani v zneskih, ki so bili predmet vračila upravičencem v letih 1994 in 1995. Predsedniki gradbenih odborov so podatke posredovali tajnici organa. Organ je priložil: elektronsko kopijo seznama ur in drogov, elektronsko kopijo izračuna vračila (Priloga 1: Prispevek in vračilo končnemu/i upravičencu/ki ) - elektronsko kopijo seznamov po posameznih gradbenih odborih (sken zvezka, ki ima 35 strani). Pooblaščenec je dne 20. 6. 2013 organ prosil še za dodatna pojasnila: Kako je nastal prvi seznam? Ali so podatke dobili samo od gradbenih odborov ali tudi neposredno od posameznikov? Ali so bili posamezniki obveščeni, kdo je zadolžen za posredovanje podatkov? So bila takrat objavljena kakšna pisna navodila? Ali obstaja dokument, ki izkazuje, kdo je vodil evidenco in posredoval ta seznam na KS? Organ je dne 20. 6. 2013 odgovoril, da so seznami po gradbenih odborih nastali ob zaključku projekta izgradnje telefonskega omrežja v KS Kostanjevica na Krki. Za posredovanje in pripravo podatkov so bili zadolženi predsedniki gradbenih odborov, ki organu niso pustili svoje dokumentacije, pisnih navodil pa ni bilo. Te podatke so takrat (po letu 1994) upoštevali pri vračilu preveč vplačanih prispevkov. V letu 2010 je Komisija za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ta seznam dopolnila z dodatnimi urami po posameznih gradbenih odborih. Podatke so posredovali člani Komisije za vračilo vlaganj v JTKO.
Pooblaščenec ugotavlja, da z dokumentom, ki bi izkazoval, kdo je vodil evidenco in posredoval ta seznam na KS, organ ne razpolaga. To pomeni, da v tem delu ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec pa ne vidi utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel, saj je organ v ugotovitvenem postopku pojasnil, da so podatke posredovali predsedniki gradbenih odborov, ki pa niso pustili svoje dokumentacije, zato organ z njimi ne razpolaga. Organ je zgolj izpisal podatke iz njihove dokumentacije in na ta način sam pripravil »zvezek« s temi podatki. Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi in jo je potrebno, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.
Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da glede zahteve prosilca po dostopu do vodenih dnevnikih opravljenih delovnih ur in številu drogov za vse fizične upravičence vseh vasi, kot tudi za člane gradbenih odborov, ki so delovali v KS Kostanjevica na Krki, organ razpolaga z elektronsko kopijo seznama ur in drogov in elektronsko kopijo seznamov po posameznih gradbenih odborih (»sken zvezka«). To pomeni, da zahtevane informacije v tem delu izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec je vpogledal v navedeno dokumentacijo in ugotavlja, da je elektronska kopija seznama ur in drogov narejena v excelovi tabeli in vsebuje naslednje podatke: naselje, ime in priimek, število ur in število drogov, seznam skupni podatki po naseljih število ur in drogov. Elektronska kopija seznamov po posameznih gradbenih odborih (»sken zvezka«, ki ima 35 strani) pa vsebuje naslednje podatke: naselje, ime in priimek, naslov, vplačila 1994, vplačila 1986, vračilo, priz. delo, skupaj, vračilo, datum. Organ je dne 20. 6. 2013 po telefonu pojasnil, da je v stolpcu pod »priz. delo« zabeleženo število ur pomnoženo z zneskom vrednosti ure in podatek o drogovih v skupnem znesku (npr. 80 pomeni trije drogovi slabše kakovosti), kar je predmet zahteve prosilca.
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali podatki o vodenih opravljenih delovnih urah in številu drogov v zvezi s telekomunikacijskim omrežjem za konkretne posameznike z imenom in priimkom predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ.
ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Posamezni področni zakoni pa urejajo varstvo osebnih podatkov in s tem povezane pravice ter dolžnosti glede posameznih področij oziroma posameznih zbirk osebnih podatkov. Za obdelavo osebnih podatkov je v skladu z 9. členom ZVOP-1 potrebna zakonska podlaga. Področna zakonodaja, ki ureja navedeno področje, je Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki v 1. odstavku 6. člena določa, da lokalna skupnost, ki nastopa kot upravičenec iz 2. člena tega zakona, v roku dveh mesecev po sklenitvi pisne poravnave iz 2. odstavka 8. člena ZVVJTO ali pravnomočno končanem nepravdnem postopku za določitev odškodnine iz 5. odstavka 8. člena, objavi na krajevno običajen način seznam fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci. Tehnična izvedba zakona je opredeljena v Odloku o postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Kostanjevica, na podlagi katerega organ objavi na oglasni deski in spletni strani občine, lahko pa se objavi tudi na druge, krajevno običajne načine predlog seznama, ki ob splošnih podatkih o zahtevku, za katerega je bila dosežena pisna poravnava, vsebuje še naslednje podatke o posameznem dejanskem upravičencu: ime in priimek oziroma naziv dejanskega upravičenca, naslov v času vlaganja in/ali naslov v času objave predloga seznama ter delež poravnanega zneska vlaganj, ki pripada dejanskemu upravičencu. Navedena pravna podlaga torej predstavlja podlago za obdelavo zgoraj navedenih podatkov.
Pooblaščenec pa ugotavlja, da ne obstaja pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov o vodenih opravljenih delovnih urah in številu drogov v zvezi s telekomunikacijskim omrežjem za konkretne posameznike z imenom in priimkom. Ti podatki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je to v izpodbijani odločbi pravilno navedel organ. Te informacije namreč v ničemer ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev, pač pa predstavljajo podatke o porabi zasebnih sredstev fizičnih oseb oziroma njihovega dela, zato je odločitev organa, da zavrne dostop do teh podatkov, povsem pravilna.
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.
Pooblaščenec je po pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da je delni dostop mogoč, saj s prekritjem varovanih osebnih podatkov (imen in priimkov ter naslovov) posameznikov, na katere se podatki o vodenih delovnih urah in številu drogov nanašajo, ni več mogoče določiti. Organ je torej na dokumentu elektronska kopija seznama ur in drogov narejena v excelovi tabeli dolžan prekriti imena in priimke. To pomeni, da se prosilcu posreduje seznam s podatki o naseljih ter delovnih urah in podatki o drogovih. Na seznamu po posameznih gradbenih odborih (»sken zvezka«, ki ima 35 strani) pa je organ dolžan prekriti stolpce z imeni in priimki ter naslovi in hišnimi številkami, prav tako pa tudi vplačila 1994, vplačila 1986, vračilo, datum, skupaj in vračilo, saj niso predmet zahteve prosilca. Prosilcu se torej posreduje seznam po posameznih gradbenih odborih s podatkom o naseljih in podatke v stolpcu »priz. delo«.
Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na odločbo Pooblaščenca št. 090-202/2012/7 z dne 25. 01. 2013, Pooblaščenec pojasnjuje, da je zaključek, ki ga je naredil organ, da so delovne ure in drogovi v povezavi z imenom in priimkom varovani osebni podatki, pravilen, vendar je Pooblaščenec odločil, da je glede dokumentov, ki so predmet presoje v obravnavani zadevi, možen delni dostop na način, da se prekrijejo imena in priimki ter naslovi in se prosilcu omogoči dostop do dela zahtevanih informacij.
Glede pritožbenih navedb prosilca, da se z drugimi upravičenci ne strinjajo s prejetimi poravnavami vračila vlaganj, saj se ne strinjajo z delovnimi urami in številom drogov in so zato upravičeni do zahtevanih informacij, Pooblaščenec posebej poudarja, da se v postopku dostopa do informacije javnega značaja ne zasleduje osebni interes prosilca do zahtevanih informacij, prav tako se ne odloča o tem, ali ima posameznik pravico do vpogleda v lastne (osebne) podatke, ampak se odloča izključno o tem, ali lahko kdorkoli dostopa do zahtevanega dokumenta. To pomeni, da je po tem, ko prvostopenjski organ, Pooblaščenec ali sodišče pravnomočno odloči, da dokument predstavlja informacijo javnega značaja, takšen dokument dostopen vsem, ne samo prosilcu. Podatek o tem, kdo je prosilec, njegov položaj, status, odnos do zahteve, interes, itd., so v postopku po ZDIJZ povsem nepomembni. Dejstvo, da so prosilcu morebiti znane določene informacije, ki so v skladu ZVOP- 1 varovane, ne spremeni dolžnosti organa, da presoja informacije z vidika erga omnes in prekrije vse varovane osebne podatke. Če organ ravna drugače, lahko pride do nezakonite obdelave osebnih podatkov. Nasprotno pa lahko posameznik v primeru, ko gre za osebne podatke, ki se nanašajo nanj, na podlagi 30. in 31. člena ZVOP-1 zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi podatki od upravljavca osebnih podatkov. V primeru, da je posameznik stranka postopka oziroma, če izkaže pravni interes, pa lahko zahteva vpogled v spis, na podlagi specialnih predpisov, ki urejajo področje, v okviru katerega se postopek vodi (npr.: 82. člen ZUP za upravni postopek, 150. člen ZPP za pravdni postopek).
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan posredovati fotokopije dokumentov, na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (v katerem je ugotovil, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga oziroma je podana izjema iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe). Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka