Prosilec - Upravna enota Cerkinica
+ -Številka: 090-105/2013/2
Kategorije: Stroški
POVZETEK:
Pooblaščenec je odpravil račun, ki ga je izdal organ za posredovanje 29 fotokopij A4 formata, saj organ prosilca ni primerno in pravočasno obvestil o nameri, da mu bo zaračunal posredovanje informacij. Organ je sicer, še preden je izdal račun, prosilcu povedal, da mu bo zaračunal stroške in o tem napisal uradni zaznamek, vendar je to storil po dokončnosti in pravnomočnosti odločbe, s katero je delno ugodil njegovi zahtevi. Zaradi tega prosilec ni imel možnosti umakniti svoje zahteve in se odločiti, da za informacije ne bo plačal, kar bi bilo skladno z načelom dispozitivnosti.
ODLOČBA:
Številka: 090-105/2013/2
Datum: 7. 8. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 5. 2013 zoper račun Upravne enote Cerknica, Cesta 4. maja 24, 1380 Cerknica (v nadaljevanju organ), št. 2734 z dne 6. 5 .2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper račun organa št. 2734 z dne 6. 5 .2013 se ugodi in se račun odpravi.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Organ je izdal odločbo št. 090-2/2013 z dne 16. 4. 2013 v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, s katero je delno ugodil zahtevi prosilca po posredovanju več gradbenih dovoljenj. Odločba organa je 4. 5. 2013 postala pravnomočna, prosilec pa se je 6. 5. 2013 zglasil pri organu, kjer je prejel 29 fotokopij A4 formata. Organ je prosilcu pojasnil, da mora zanje plačati materialne stroške. O navedenem je organ sestavil uradni zaznamek št. 090-2/2013 z dne 6. 5. 2013. Kot podlago za to je navedel Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ter Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote v RS št. 090-28/2008/8 z dne 21. 5. 2008. Organ je prosilcu izdal tudi račun št. 2734 z dne 6. 5. 2013, specificiran na 29 fotokopij formata A4 – 1,74 EUR ter stroške upravnega postopka – 16,27 EUR, skupaj torej 18,01 EUR.
Prosilec je 8. 5. 2013 vložil pritožbo, ki jo je naslovil kot zahtevek za vračilo denarja. Prosilec je navedel, da je bil o plačljivosti stroškov posredovanja informacij obveščen šele na dan njihovega prejema. 3. odstavek 36. člena ZDIJZ govori o tem, da mora biti prosilec predhodno obveščen o plačljivosti stroškov, to pa je razvidno tudi iz odločbe Pooblaščenca št. 090-197/2010 z dne 22. 11. 2010. Prosilec je zato prosil, da mu organ nezakonito zaračunani in vplačani znesek v višini 18,01 EUR takoj vrne v gotovini.
Organ je Pooblaščencu 9. 5. 2013 odstopil pritožbo prosilca in navedel, da je k Stroškovniku podalo soglasje ministrstvo, pristojno za javno upravo, o zaračunanju stroškov pa je organ sestavil uradni zaznamek, iz katerega je razvidna tudi specifikacija stroškov. Organ je torej specifikacijo materialnih stroškov prosilcu obrazložil in mu na vpogled pokazal navedeni stroškovnik. Prosilec je podpisal uradni zaznamek, še preden je odšel v glavno pisarno upravne enote, kjer je na blagajni plačal materialne stroške. Organ je opisal, kako je izračunal obseg kasneje zaračunanih materialnih stroškov. Organ je še navedel, da je Stroškovnik objavljen v katalogu informacij javnega značaja, prav tako je v fizični obliki izobešen na treh oglasnih deskah v prostorih organa. Organ o stroških ni odločal v okviru vsebinske presoje, temveč je ločeno izdal račun, ki je bil specificiran. Nenazadnje je organ pojasnil, da posluje z gotovinskimi vplačili, ne pa tudi z gotovinskimi izplačili, zato se lahko izplačilo vrne le na osebni račun stranke negotovinsko.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ker se pritožba prosilca nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij, se je Pooblaščenec v nadaljevanju spustil v presojo o tem, ali je organ utemeljeno zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v računu organa št. 2734 z dne 6. 5. 2013, in sicer v višini 18,01 EUR.
Upravno sodišče RS je v sodbi št. U 278/2008-23, z dne 20. 10. 2009 zavzelo stališče, da je ZDIJZ predpis, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Gre torej za zakon, ki ureja določena postopkovna vprašanja, se pa na več mestih sklicuje tudi na uporabo postopkovnih pravil, ki jih določa ZUP. Takšno napotilo za uporabo določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka 27. člena ZDIJZ, umeščenega v 3. poglavje zakona z naslovom »Pritožbeni postopek«, ki določa, da se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po presoji sodišča je to določba, ki jo mora Pooblaščenec (kot napotilo za uporabo določb ZUP) uporabiti tudi v primerih, ko se spor nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij. Po mnenju Upravnega sodišča RS mora Pooblaščenec upoštevati, da je pritožba zoper izdano odločbo lahko uperjena tudi zoper odločitev o stroških.
Ob navedenem Pooblaščenec opozarja na specifično ureditev stroškov v določbah ZDIJZ. ZDIJZ namreč napoti na podzakonski predpis, konkretno na Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba), ki med drugim podrobno določa zaračunljivost stroškov posredovanja informacij javnega značaja prosilcem. V 20. členu Uredbe je natančno določen način plačila stroškov, ki izrecno določa, da organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo. Iz navedenega izhaja, da sta zakonodajalec in Vlada RS postopke s stroški v okviru dostopa do informacij javnega značaja uredila bistveno drugače, kot je to določeno v ZUP. Organ o stroških dostopa do informacij javnega značaja tako ne odloča v okviru meritorne oz. vsebinske presoje, ali gre za informacije javnega značaja, temveč ločeno izda račun, ki mora biti specificiran. Zoper takšno odločitev o stroških (t.j. račun) pa je, na podlagi zgoraj opisanega stališča Upravnega sodišča RS, dopustna pritožba pri Pooblaščencu.
Nobenega dvoma ni, da organ lahko v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilcu zaračuna materialne stroške za posredovanje informacij javnega značaja, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V prvem odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezni organ pa lahko, v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem stroškovniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. V skladu s 1. odstavkom 36. člena ZDIJZ je organ dolžan svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. 3. odstavek 36. člena ZDIJZ pa določa tudi, da je organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij.
Vsebinska presoja stroškov posredovanja informacij je torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede sprejema, potrditve in objave stroškovnika ter ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov Šele ob navedenih predpostavkah, ki morata biti podani kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v obravnavanem primeru zadostil predpostavkam zakona glede stroškovnika, saj je v katalogu informacij javnega značaja na svoji spletni strani objavil, s strani pristojnega ministrstva, potrjen Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote v RS št. 090-28/2008/8 z dne 21. 5. 2008. Organ je torej, ko je želel prosilcu stroške zaračunati na podlagi sprejetega, potrjenega in pravilno objavljenega stroškovnika, ravnal skladno z določbo 1. odstavka 36. člena ZDIJZ.
Vendar pa je Pooblaščenec po nadaljnji presoji utemeljenosti izdaje računa ugotovil, da organ ni upošteval določbe 3. odstavka 36. člena ZDIJZ, saj prosilca ni pravilno in pravočasno opozoril na obveznost plačila stroškov. Iz popisa in vsebine spisa ter navedb organa ob odstopu pritožbe, izhaja, da je organ šele isti dan, ko je izdal račun, z uradnim zaznamkom prosilcu sporočil, da bo moral plačati za fotokopije informacij, do katerih mu je bil dostop dovoljen. Pooblaščenec pritrjuje stališču prosilca, da zaradi tega ni bil pravilno in pravočasno opozorjen na plačilo stroškov. Smisel določbe 3. odstavka 36. člena ZDIJZ je namreč, da ima prosilec možnost "odstopiti" od svoje zahteve, če izve, da mu namerava organ za fotokopije zahtevanih dokumentov zaračunati materialne stroške, ter na ta način zavarovati svoje pravice in tudi finančne interese. Prvi del določbe 3. odstavka 36. člena ZDIJZ, ki določa obveznost opozoriti na plačilo stroškov, je treba namreč brati skupaj z normo iz drugega dela določbe, da ima namreč prosilec na svojo zahtevo pravico, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov. Obveznost obvestila o dejstvu oz. nameri o zaračunavanju stroškov je torej namenjena tudi temu, da se lahko izvrši pravica prosilca, da poizve, kolikšna bo višina teh stroškov. Prosilca namreč ni dopustno siliti v plačilo stroškov, temveč mu mora biti dana možnost odstopiti od zahteve oziroma jo po ZUP umakniti, če ne pristane v plačilo stroškov. 134. člen ZUP določa, do katere točke v upravnem postopku lahko stranka umakne svojo zahtevo. 1. odstavek tega člena določa, da lahko stranka delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe. Skladno z načelom dispozitivnosti ima torej stranka do konca upravnega postopka, torej do odločitve organa druge stopnje o pritožbi oziroma do dokončnosti odločbe, pravico razpolagati s svojo zahtevo na način, da jo umakne (gl. Jerovšek, Trpin: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Nebra 2004). Glede na to, da je postala odločba organa dne 4. 5. 2013 dokončna in pravnomočna, prosilec v času, ko je bil obveščen o plačilu stroškov, ni imel več možnosti umakniti svoje zahteve. Ker organ ni odločil o stroških z odločbo, je po eni strani ta postala dokončna, po drugi strani pa prosilec ne more izvršiti svoje pravice iz dokončne in pravnomočne upravne odločbe, če ne plača stroškov, kljub temu, da je v 1. odstavku 224. člena ZUP določeno, da lahko z dokončnostjo stranka prične izvajati pravico, če zakon ne določa drugače. Pooblaščenec opozarja, da je pomembno opredeliti časovno obdobje, v katerem mora organ skladno s 3. odstavkom 36. člena ZDIJZ prosilca opozoriti na plačilo stroškov, saj ob izdaji računa nastane izvršljiva obveznost plačila, ki jo lahko organ s sredstvi izvršbe doseže v ustreznem postopku. Kot pojasnjeno, pa to ne bi bilo skladno z načelom dispozitivnosti in varstvom prosilčevih pravic v upravnem postopku.
Pooblaščenec torej ugotavlja, da organ pred izdajo odločbe oziroma pred njeno dokončnostjo prosilca z ničemer ni opozoril na plačilo stroškov, s čimer ni izpolnil obveznosti, ki mu jo nalaga 3. odstavek 36. člena ZDIJZ. Organ torej ni izpolnil ene izmed dveh predpostavk, ki morata biti izpolnjeni kumulativno, da zaračunavanje stroškov posredovanja informacij lahko opredelimo kot skladno z ZDIJZ. Pritožbene navedbe, s katerimi prosilec zatrjuje, da ni bil pravilno obveščen o plačilu stroškov, so torej utemeljene. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ na podlagi računa št. 2734 z dne 6. 5 .2013 v višini 18,01 EUR ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja.
Ker je bilo treba izpodbijani račun odpraviti že na podlagi ugotovitev, pridobljenih v prvi stopnji vsebinske presoje stroškov, Pooblaščenec v konkretnem pritožbenem postopku ni prešel na naslednjo stopnjo presoje stroškov, t.j. presoja utemeljenosti višine zaračunanih stroškov, saj to ne bi moglo vplivati na odločitev Pooblaščenca.
Kljub temu, da to ni več predmet presoje tega pritožbenega postopka, Pooblaščenec glede višine zaračunanih stroškov zgolj na splošno pripominja, da je že večkrat poudaril, da se mu zdi zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja sporno in je na navedeno problematiko opozoril tudi pristojno ministrstvo. Vendar pa je Pooblaščenec kot upravni organ vezan na veljavne podzakonske predpise (npr. Uredba in na njeni podlagi izdani stroškovniki) in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in preskočijo nezakoniti podzakonski predpis in tako v konkretnem primeru podzakonskega akta (po njihovem mnenju neskladnega z zakonom ali ustavo) ne uporabijo.
Pooblaščenec je glede na vse navedeno pritožbi prosilca glede stroškov posredovanja informacij ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijani račun v celoti odpravil ter sam rešil zadevo. Ugotovil je, da organ na podlagi računa št. 2734 z dne 6. 5. 2013 ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja.
Za konec Pooblaščenec še pojasnjuje, da v materialnih predpisih ne obstoji pravna podlaga, da bi organu naložil vračilo že plačanega računa. Pooblaščenec je račun odpravil, torej je med prosilcem in organom nastalo obligacijskopravno razmerje neupravičene pridobitve, vendar pa Pooblaščenec v upravnem postopku ne more razreševati obveznosti, ki sodijo v civilnopravno sfero.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka