Prosilec - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-106/2013/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje elektronskega sporočila, posredovanega iz elektronskega naslova direktorja inšpekcije za prostor, z dne 7. 10. 2011 ob 12:59 uri, na Državno pravobranilstvo. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj s predmetnim dokumentom ne razpolaga oz. ta v zadevi ni zaveden. Prosilec je zoper zavrnilno odločbo podal pritožbo, saj je seznanjen s tem, da s predmetnim dokumentom razpolaga Državno pravobranilstvo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku, ki ga sicer vodi zoper Državno pravobranilstvo in predmet katerega je isti dokument, ugotovil, da Državno pravobranilstvo s predmetnim dokumentom razpolaga, zato je pri organu, za razjasnitev dejanskega stanja, opravil ogled in camera. Na ogledu in camera je Pooblaščenec ugotovil, da predmetni dokument v zadevi resnično ni zaveden. Direktor inšpekcije za prostor je Pooblaščencu, za namen, da se Pooblaščenec sam prepriča o morebitnem obstoju zahtevanega dokumenta, ponudil vpogleda v njegovo elektronsko pošto, pri čemer pa Pooblaščenec predmetnega dokumenta, med elektronsko pošto direktorja inšpekcije za prostor, ni našel. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilca, kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-106/2013/4
Datum: 30. 5. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-18/2011-849 z dne 25. 3. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor št. 090-18/2011-849, z dne 25. 3. 2013 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 27. 2. 2013 naslovil zahtevo za posredovanje fotokopije dokumenta št. 0612-109/2011-1 z dne 28. 9. 2011 ter tozadevno elektronsko sporočilo Srečka Valiča z dne 7. 10. 2011 ob 12. 59 uri. Oba dokumenta sta bila posredovana na Državno pravobranilstvo.
Organ je prosilcu posredoval fotokopijo dokumenta št. 0612-109/2011-1 z dne 28. 9. 2011 ter dokument št. U-A30-3163/2011-4-V z dne 7. 10. 2011. Glede zahteve prosilca, ki se nanaša na elektronsko sporočilo Srečka Valiča z dne 7. 10. 2011 ob 12. 59 uri, ki je bilo posredovano na Državno pravobranilstvo, pa je organ izdal odločbo št. 090-18/2011-849 z dne 25. 3. 2013, s katero je zahtevo zavrnil, saj z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 5. 4. 2013 vložil pritožbo, v kateri drugostopenjski organ poziva, naj preveri navedbe organa, saj je seznanjen, da Državno pravobranilstvo z zahtevanim dokumentom razpolaga.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta na podlagi 2. odstavka 239. člena ZUP odstopil organu, z dopisom št. 092-64/2013/2 z dne 10. 4. 2013.
Pooblaščenec je dne 10. 5. 2013 prejel dopis organa št. 090-18/2011-863 z dne 8. 5. 2013, s katerim je Pooblaščencu, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je Pooblaščencu posredoval tudi popis zadeve št. 0612-109/2011.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 29. 5. 2013 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Pooblaščenec je na ogledu in camera sprva vpogledal v zadevo št. 0612-109/2011, v fizični obliki, pri čemer je ugotovil, da elektronsko sporočilo Srečka Valiča z dne 7. 10. 2011 ob 12. 59 uri, ki je bilo posredovano na Državno pravobranilstvo, v predmetnem spisu ni zavedeno. Srečko Valič je ob tem pojasnil, da sam s predmetnim elektronskim sporočilom ne razpolaga, glede na to, da pa naj bi bilo predmetno elektronsko sporočilo posredovano direktno iz njegovega elektronskega naslova, pa je Pooblaščencu ponudil vpogled v njegovo elektronsko pošto. Pooblaščenec pri pregledu elektronske pošte direktorja inšpekcije za prostor, Srečka Valiča, pri čemer je pregledal pošto z dne 7. 10. 2011 (tako arhivirano kot tekočo), predmetnega dokumenta ni našel.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da mu je organ posredoval popis zadeve št. 0612-109/2011, iz katerega ne izhaja, da bi bil zahtevani dokument evidentiran, kar posledično pomeni, da organ z njim ne razpolaga, nikakor pa to ne pomeni, da ta dokument v resnici ne obstaja.
Glede na navedbe prosilca, da je seznanjen z dejstvom, da s predmetnim dokumentom razpolaga Državno pravobranilstvo, kar pomeni, da bi moral z njim razpolagati tudi organ, Pooblaščenec navaja, da je v pritožbenem postopku, ki ga vodi zoper Državno pravobranilstvo in predmet katerega je isti dokument, ugotovil, da Državno pravobranilstvo s predmetnim dokumentom resnično razpolaga, pri čemer je predmetni dokument evidentiran v evidenco dokumentarnega gradiva. Pri pregledu predmetnega elektronskega sporočila, s katerim torej razpolaga Državno pravobranilstvo, je bilo ugotovljeno, da je bilo le-to posredovano direktno iz elektronskega naslova direktorja inšpekcije za prostor, Srečka Valiča na elektronski naslov javnega uslužbenca, zaposlenega na Državnem pravobranilstvu, in sicer v vednost, zaradi česar verjetno elektronsko sporočilo pri organu ni zavedeno v zadevi št. 0612-109/2011.
V tem delu Pooblaščenec pojasnjuje, da Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, s spremembami, v nadaljevanju Uredba) v 72. in 73. členu zavezuje javne uslužbence pri poslovanju z elektronsko pošto in evidentiranju elektronskih sporočil, pri čemer iz navedenih določb izhaja, da se elektronska pošta primarno uporablja v službene namene, javni uslužbenci pa so dolžni tudi elektronska sporočila, ki prispejo na njihov elektronski naslov (in ne na uraden elektronski naslov organa) ustrezno evidentirati v evidenco dokumentarnega gradiva. Po mnenju Pooblaščenca morajo biti torej vsa elektronska sporočila, ki so službene narave in prispejo ali so odposlana iz elektronskega naslova posameznega uslužbenca, ustrezno evidentirana v evidenco dokumentarnega gradiva pri organu. Vendar pa, noben zakon, niti predmetna Uredba, ne predvidevata nobene sankcije za uslužbenca, ki tovrstno ravnanje opusti, prav tako pa se ne šteje, da je vsa elektronska pošta, ki prispe ali je odposlana iz elektronskih predalov javnih uslužbencev, avtomatično službene narave in v posesti organa.
Pooblaščenec dodatno še pojasnjuje, da v okviru veljavne zakonodaje niti organ sam niti Pooblaščenec v pritožbenem postopku nimata pristojnosti, da bi sama vpogledala v elektronski predal posameznega javnega uslužbenca (ali javnega funkcionarja) in ugotovila, ali bi določena elektronska pošta, ki je službene narave, morala biti evidentirana v sistem dokumentarnega gradiva, pa temu ni tako.
Kljub temu, pa je direktor inšpekcije za prostor, Srečko Valič, Pooblaščencu na ogledu in camera ponudil vpogled v njegovo elektronsko pošto, z namenom, da se Pooblaščenec sam prepriča o morebitnem obstoju zahtevanega dokumenta. Kot že navedeno, je Pooblaščenec na ogledu in camera vpogledal tako v zadevo št. 0612-109/2011, v fizični obliki, kot v elektronsko pošto (tako arhivsko kot tekočo) direktorja inšpekcije za prostor, Srečka Valiča, pri čemer pa predmetnega dokumenta ni našel.
Glede na navedeno Pooblaščenec torej ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oziroma v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanim dokumentom razpolaga.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
V obravnavanem primeru tako ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga oz. jo ima v posesti. Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta v smislu odgovora na vprašanje, zbirati ali pridobiti informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi in jo je potrebno, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrniti.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka