Prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-101/2013/8
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje potrdila o diplomiranju in potrdil o izpolnjevanju posebnih pogojev za Jasno Plaz, kot vodjo Odseka za pripravo in pregled pravnih aktov. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval zahtevane podatke za Tanjo Dornik, ki je vodja Odseka za pripravo in pregled pravnih aktov. Prosilec je zoper odločbo podal pritožbo v kateri navaja, da ni prejel zahtevanih informacij za Jasno Plazl. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je Jasna Plazl vodja Službe za pravne zadeve in ne Odseka za pripravo in pregled pravnih aktov, katerega vodja je Tanja Dornik, pri čemer pa je organ napačno uporabil materialno pravo in prosilca ni pozval k izjasnitvi, katere podatke in konkretno za katerega javnega uslužbenca želi prejeti oz. prosilcu, kot prava neuki stranki ni pomagal k izjasnitvi zahteve. Pooblaščenec je tako pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da mora prosilcu posredovati potrdilo pridobljeni strokovni izobrazbi in potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za Jasno Plazl, ki je vodja Službe za pravne zadeve.
ODLOČBA:
Številka: 090-101/2013/8
Datum: 3. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 711-263/2012-12 z dne 18. 3. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, št. 711-263/2012-12 z dne 18. 3. 2013 se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se organu naloži, da mora prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- za vodjo Službe za pravne zadeve, potrdilo o pridobljeni strokovni izobrazbi št. 99/90, pri čemer je na dokumentu dolžan prekriti datum rojstva, kraj rojstva ter datum izdaje listine;
- za vodjo Službe za pravne zadeve, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, pri čemer je na dokumentu dolžan prekriti datum rojstva in kraj rojstva.
2. V delu zahteve, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 5. 2. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri uvodoma navaja, da mu je vodja Odseka za pripravo in pregled pravnih aktov, Jasna Plazl, z dopisom št. 711-263/2012-4 z dne 31. 1. 2013 sporočila, da njegova zahteva za razrešitev Hegler Jožke in Orač Andreja nima pravne podlage za uvrstitev na sejo Mestnega sveta. Prosilec zato zahteva:
- predpis organa, na podlagi katerega je Jasna Plazl zavrnila njegovo pobudo;
- prepis akta o sistemizaciji za delovno mesto vodje Odseka za pripravo in pregled pravnih aktov, z navedbo delovnih nalog ter splošnih in posebnih pogojev za zasedbo tega delovnega mesta;
- fotokopijo potrdila o zaključeni strokovni izobrazbi in fotokopije potrdil za izpolnjevanje posebnih pogojev.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 711-263/2012-12 z dne 18. 3. 2013, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Organ je v celoti ugodil zahtevi iz prve in druge alineje, zahtevo iz tretje alineje pa je delno zavrnil. Organ je namreč prosilcu posredoval potrdilo o zaključeni strokovni izobrazbi in potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za Tanjo Dornik, pri čemer je na zahtevanih dokumentih prekril podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 18. 4. 2013 vložil pritožbo, v kateri navaja, da mu ni bila vročena fotokopija potrdila o zaključeni izobrazbi in fotokopija potrdil za izpolnjevanje posebnih pogojev za Jasno Plazl.
Pritožba je bila poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, zato jo je z dopisom št. 092-75/2013/2 z dne 23. 4. 2013, odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Pooblaščenec je dne 3. 5. 2013 prejel s strani organa odstopljeno pritožbo v reševanje.
Pooblaščenec, kot pritožbeni organ, mora razpolagati z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi in mora tako pregledati tudi informacije, ki jih je prosilec zahteval oziroma informacije, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, zato je dne 8. 5. 2013 organ pozval k posredovanju potrdila o zaključeni strokovni izobrazbi in potrdil o izpolnjevanju posebnih pogojev za Jasno Plazl. Dodatno je Pooblaščenec organ zaprosil še za sistemizacijo delovnega mesta, katerega zaseda Jasna Plazl.
Organ je Pooblaščencu dne 15. 5. 2013, z dopisom št. 711-263/2012-15, posredoval:
- sistemizacijo delovnega mesta vodje Službe za pravne zadeve, katerega zaseda Jasna Plazl,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, iz katerega izhaja še, da je Jasna Plazl posebni del strokovnega izpita opravljala s področja pravosodja – pravosodni izpiti in
- potrdilo o pridobljeni strokovni izobrazbi.
Organ dodatno pojasni, da je bila Jasna Plazl zaposlena pri organu pred letom 2008 in je imela opravljen strokovni izpit po takratni veljavni zakonodaji, zato ji po letu 2008, po novi zakonodaji, ni bilo potrebo opravljati usposabljanja za imenovanje v naziv, kot to določa Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007, s spremembami in dopolnitvami). Organ še doda, da je organ Mestne uprave Služba za pravne zadeve, ki pa ima dva odseka, eden je Odsek za pripravo in pregled pravnih aktov. Službo za pravne zadeve vodi Jasna Plazl, navedeni odsek pa Tanja Dornik. V konkretnem primeru je Odsek za pripravo in pregled pravnih aktov pripravil odgovor prosilcu, na katerega se prosilec sklicuje v zahtevi in katerega torej vodi Tanja Dornik, Jasna Plazl, pa ga je dodatno podpisala kot vodja Službe za pravne zadeve. Glede na to, da je prosilec zahteval podatke o vodji Odseka za pripravo in pregled pravnih aktov, je torej organ prosilcu posredoval zahtevane podatke za Tanjo Dornik in ne za Jasno Plazl, ki je vodja Službe za pravne zadeve.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na organ na podlagi dopisa organa z dne 31. 1. 2013, v katerem Jasna Plazl – podpisana kot vodja, sporoča, da zahteva prosilca za razrešitev Hegler Jožke in Orač Andreja nima pravne podlage za uvrstitev na sejo Mestnega sveta. Poleg navedbe vodje iz predmetnega dopisa še izhaja, da je dopis pripravljala Tanja Dornik, podpisana kot podsekretarka organa. Iz predmetnega dopisa tako v nobenem delu ne izhaja, vodja katere službe je Jasna Plazl in katero delovno mesto zaseda Tanja Dornik.
Po pregledu dokumentacije, ki je bila prosilcu posredovana z odločbo št. 711-263/2012-12, z dne 18. 3. 2013, je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prosilcu posredoval zahtevane dokumente iz tretje alineje, vendar se ti nanašajo le na Tanjo Dornik. Pooblaščenec ob tem tudi ugotavlja, da se je prosilec v svoji zahtevi napačno izrazil, saj je zahteval podatke za Jasno Plazl, kot vodjo Odseka za pripravo in pregled pravnih aktov, pri čemer pa Jasna Plazl ni vodja Odseka za pripravo in pregled pravnih aktov, ampak je vodja Službe za pravne zadeve. Vodja Odseka za pripravo in pregled pravnih aktov je namreč Tanja Dornik, njene podatke pa je, kot že navedeno, organ prosilcu posredoval skupaj z izpodbijano odločbo.
Na podlagi njegove zahteve je organ sam predvideval, da prosilec želi podatke za vodjo Odseka za pripravo in pregled pravnih aktov, čeprav to iz zahteve ni bilo nedvomno razvidno. Organ bi tako moral prosilca pozvati na dopolnitev, katere podatke resnično želi in ga opozoriti, da Jasna Plazl ni vodja Odseka za pripravo in pregled pravnih aktov oz. ga seznaniti s tem, kdo je vodja katerega odseka oz. službe in za katero osebo se želi seznaniti z dokumenti. Upoštevati je namreč treba dejstvo, da prosilec, kot prava neuka stranka, ne more natančno vedeti, vodja katerega odseka oz. službe je konkretni javni uslužbenec oz. katero konkretno delovno mesto zaseda, zaradi česar lahko pride do nesporazuma med organom in prosilcem. Pri razjasnitvi njegove zahteve je organ prosilcu dolžan nuditi ustrezno pomoč, kar jasno določa 2. odstavek 18. člena ZDIJZ. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. 7. člen ZUP v 2. odstavku določa, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, stranko na to opozoriti. V 4. odstavku istega člena pa ZUP določa tudi, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. "Pomoč neuki stranki se namreč ne omejuje zgolj na dolžnost poučevanja o procesnih pravicah v upravnem postopku. Pouka o procesnih pravicah ni mogoče ločiti od pouka o materialnih pravicah, ker so prve povezane z drugimi. Zato je uradna oseba dolžna opozoriti vsakogar na možnost, da lahko uveljavi materialno pravico, kadar glede na podano dejansko stanje zve ali sodi, da ima opozorjeni podlago za uveljavitev kakšne pravice." (Sodba VS RS, št. 73/94-7). Opustitev pomoči neuki stranki pomeni kršitev pravil postopka, izdana odločba pa je zaradi tega lahko izpodbojna (251. člen ZUP). Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba v 6. členu. Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.
Organ je tako zahtevo prosilca obravnaval zelo ozko in upošteval le dejstvo, da je prosilec zahteval podatke za vodjo Odseka za pripravo in pregled pravnih aktov, pri čemer pa ni upošteval dejstva, da se je prosilec že v samem uvodu zahteve skliceval na Jasno Plazl, ki mu je v dopisu z dne 31. 1. 2013, podpisana kot vodja, sporočila, da njegova zahteva za razrešitev Hegler Jožke in Orač Andreja nima pravne podlage za uvrstitev na sejo Mestnega sveta. Organ torej ni upošteval dejstva, da je prosilec želel pridobiti podatke (tudi) za Jasno Plazl. Prav tako organ prosilca pred odločitvijo ni pozval na dopolnitev zahteve, niti mu, skladno z 2. odstavkom 18. člena ZDIJZ in 7. členom ZU,P ni nudil ustrezne pomoči, ki bi lahko pripomogla k določnejši oz. pravilni opredelitvi prosilčeve zahteve. V tem delu je organ tako napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo.
Pooblaščenec je organ, s pozivom z dne 8. 5. 2013, pozval k posredovanju zahtevanih podatkov iz tretje alineje zahteve prosilce, ki se nanašajo na Jasno Plazl. Na podlagi predloženih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, obstajajo v materializirani obliki, organ pa z njimi nedvomno razpolaga, saj jih je posredoval Pooblaščencu.
Pooblaščenec, na podlagi sistemizacije delovnega mesta vodje Službe za pravne zadeve, katerega zaseda Jasna Plazl, tako ugotavlja, da so dokumenti, ki jih zahteva prosilec in so predmet tega pritožbenega postopka, naslednji dokumenti:
- potrdilo o pridobljeni strokovni izobrazbi (potrdilo o diplomiranju);
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu.
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali v zvezi z navedenimi dokumenti obstaja katera izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon. Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilec, podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pooblaščenec je z vpogledom v dokumente, ki mu jih je v zvezi z zahtevo prosilca posredoval organ, ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo ime in priimek javnega uslužbenca, zaposlenega pri organu, na katerega se nanaša zahteva prosilca in druge osebne podatke, in sicer stopnjo izobrazbe, smer izobrazbe, datum rojstva, kraj rojstva in datum izdaje potrdila o diplomiranju.
Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka se postavlja vprašanje, ali gre pri navedenih podatkih za osebne podatke in ali ti podatki predstavljajo t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov. Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje pri organu za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo 1. odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z 2. odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Glede dostopa do osebnih podatkov zaposlenega pri organu, Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
V obravnavanem primeru je podana zahteva po dokumentih, ki so nedvomno povezani z zaposlitvijo javnega uslužbenca (konkretno vodjo Službe za pravne zadeve) pri organu, kar pomeni, da je treba upoštevati zgoraj navedeno 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije, ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka), dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pooblaščenec ugotavlja, da navedeno velja tudi za osebne podatke, ki izhajajo iz zahtevanih dokumentov, torej stopnja izobrazbe in smer izobrazbe.
Organ pa mora ob posredovanju zahtevanih dokumentov prekriti podatke o datumu rojstva, kraju rojstva ter datumu izdaje potrdila o diplomiranju, saj omenjeni podatki niso v ničemer povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in so za delovno razmerje javnega uslužbenca povsem brezpredmetni. Organ mora omenjene podatke izbrisati na podlagi 7. člena ZDIJZ, ki določa, da, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Organ mora podatke o datumu rojstva, kraju rojstva in datumu izdaje potrdila o diplomiranju izbrisati na način iz 21. člena Uredbe, ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.
Pooblaščenec obenem pojasnjuje, da v pritožbeni postopek ni pritegnil javnega uslužbenca, na katerega se nanaša zahteva prosilca, ker ocenjuje, da ta odločba ne more vplivati na pravice ali pravne koristi te osebe. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da anonimnost javnih uslužbencev v nobenem predpisu ni določena kot pravica, ampak nasprotno, iz 1. alineje 3. odstavka v povezavi s 1. odstavkom 6. člena ZDIJZ izhaja, da izjema varovanih osebnih podatkov za javne uslužbence v povezavi z opravljanjem njihovega dela ne pride v poštev. Prav tako noben predpis za javnega uslužbenca ne določa pravne koristi, za uveljavljanje katere bi bila pogoj njegova anonimnost (pravna korist je v 2. odstavku 43. člena ZUP opredeljena kot neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist). Glede na navedeno ta odločba Pooblaščenca torej ne more vplivati na pravice ali pravne koristi osebe, na katero se nanaša zahteva prosilca. Ta oseba bi v postopku lahko varovala kvečjemu svoj dejanski, ne pa tudi pravni interes. Oseba, ki je le dejansko, ne pa tudi pravno zainteresirana za izid postopka, nima pravice do udeležbe v upravnem postopku (prim. komentar 43. člena ZUP v Breznik in ostali: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2008, strani 177 – 193), zato Pooblaščenec v obravnavani zadevi osebe, na katero se nanaša zahteva prosilca, po uradni dolžnosti ni bil dolžan pritegniti v pritožbeni postopek. Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da nestrinjanje posameznika, na katerega se nanašajo informacije javnega značaja, v sistemu ZDIJZ ni razlog, ki bi ga bilo mogoče kakorkoli upoštevati. Tudi če bi v konkretnem primeru posamezna oseba, na katero se nanaša zahteva prosilca, izjavila, da se ne strinja s tem, da so zahtevani podatki javni, Pooblaščenec tega ne glede na razlog nestrinjanja ne bi mogel upoštevati, ker je javnost teh podatkov določena z zakonom (1. in 6. odstavek 38. člena ZSPJS v povezavi s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ). Zaposleni pri organu je javni uslužbenec, ki je s tem, ko je sprejel delo v javnem sektorju, sprejeli tudi dejstvo, da so določeni podatki, povezani z njegovim delovnim razmerjem, javni. Pritegnitev javnega uslužbenca, na katerega se nanaša zahteva prosilca, v postopek torej v nobenem primeru ne bi mogla vplivati na odločitev Pooblaščenca, ampak bi pomenila le znatno izgubo časa in povzročila nepotrebne stroške, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka in smotrnega ter racionalnega ravnanja v javnem sektorju. Da v zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na javnost podatkov iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, v postopek ni treba pritegniti tega javnega uslužbenca, pa izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča pod opr. št. I U 1410/2009-9 z dne 23. 9. 2009 in iz sodbe Vrhovnega sodišča RS pod opr. št. X Ips 252/2009 (v obeh primerih je bila zavezan organ Občina Radovljica).
Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v teh ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil ter v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke, je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil ter potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka