Prosilka - VDC Polž
+ -Številka: 090-94/2013/2
Kategorije: Stroški
POVZETEK:
Prosilka je vložila pritožbo zoper sklep, s katerim je organ zavrgel pritožbo zoper predračun, in zoper sklep, s katerim je organ zaradi neplačila predračuna ustavil postopek, v katerem je prosilka zahtevala, da ji organ v elektronski obliki omogoči dostop do poročila o opravljeni notranji reviziji v organu. Prvo pritožbo je Pooblaščenec zavrnil, ker je organ ravnal pravilno, saj pritožba zoper predračun, izdan v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ni dovoljena. Drugi pritožbi je Pooblaščenec ugodil, saj je ugotovil, da organ ni izkazal utemeljenosti in potrebnosti zaračunanih stroškov, poleg tega pa tudi ni v postopek pozval stranskega udeleženca. Organ mora ponovno odločiti o zadevi, pri čemer mora upoštevati navodila Pooblaščenca.
ODLOČBA:
Številka: 090-94/2013/2
Datum: 26. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) in prvega ter tretjega odstavka 251. člena v povezavi z 258. členom ZUP, o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 18. 4. 2013, zoper sklepa Varstveno delovnega centra POLŽ Maribor, Park mladih 4, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ) št. P-351/13-6/1, z dne 3. 4. 2013 in št. P-351/13-8, z dne 3. 4. 2013 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 18. 4. 2013 zoper sklep Varstveno delovnega centra POLŽ Maribor št. P-351/13-6/1, z dne 3. 4. 2013, se zavrne.
2. Izpodbijani sklep Varstveno delovnega centra POLŽ Maribor št. P-351/13-8, z dne 3. 4. 2013 se odpravi. Zadeva se vrne organu v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 11. 2. 2013 prejel zahtevo prosilke za posredovanje elektronske oblike Revizijskega poročila za leto 2010, ki ga je izdelala revizijska hiša ABC Ptuj.
Organ je ugotovil, da bodo v zadevi za pripravo in posredovanje gradiva skupni stroški predvidoma znašali vsaj 93,68 EUR (z vključenim DDV), zato je od prosilke, z dopisom št. P-351/13-3 in predračunom št. 1-0012184, z dne 8. 3. 2013, zahteval vnaprejšnji polog odmerjenega zneska. Prosilka je dne 25. 3. 2013 vložila pritožbo zoper predračun, ki jo je organ zavrgel s sklepom št. P-351/13-6/1, z dne 3. 4. 2013. V obrazložitvi sklepa je organ navedel, da je predračun št. 1-0012184, z dne 8. 3. 2013 štel kot sklep o založitvi stroškov. 240. člen ZUP določa, da organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom. Ker ZDIJZ pritožbe v tej fazi postopka, torej zoper zahtevo za vnaprejšnji polog, ne predvideva, je organ pritožbo prosilke zoper predračun št. 1-0012184, z dne 8. 3. 2013 zavrgel.
Prosilka predračuna št. 1-0012184, z dne 8. 3. 2013 do dne 25. 3. 2013 ni plačala, zato je organ štel, da je odstopila od svoje zahteve in je postopek, v skladu s tretjim odstavkom 115. člena ZUP, ustavil, s sklepom št. P-351/13-8, z dne 3. 4. 2013.
Prosilka je dne 18. 4. 2013 vložila pritožbo zoper sklepa št. P-351/13-6/1, z dne 3. 4. 2013 in št. P-351/13-8, z dne 3. 4. 2013. Prosilka je najprej pojasnila, da se je rok za odločitev organa iztekel dne 11. 3. 2013, izpodbijana sklepa pa je prejela šele dne 4. 4. 2013. Dne 21. 3. 2013 je prosilka organu poslala dopis, v katerem je izrazila nestrinjanje s prvo in zadnjo postavko na predračunu številka 1-0012184, z dne 8. 3. 2013 in zaprosila za podrobno obrazložitev teh dveh postavk. Prosilka meni, da zahtevana informacija ne spada med izjeme po 6. členu ZDIJZ, zato ni potrebno nobeno odbiranje. Poleg tega je prosilka zaprosila organ, da ji prvo stran pretvori v črno belo obliko, tako kot vseh ostalih 36 strani. Organu je prosilka predlagala, da v izogib stroškom pridobi revizijsko poročilo od izvajalca v elektronski obliki. Organ je v odgovoru z dne 23. 3. 2013 samo prepisal podatke iz predračuna, ni pa podal nobene podrobne razlage, zakaj je obračunal 4 ure dela zaposlenega z najmanj VII. stopnjo izobrazbe in 1 uro dela zaposlenega. Prav tako tudi ni popravil pretvorbe ene strani iz barvne v navadno. Prosilka je dne 25. 3. 2013 poslala na organ še en dopis, v katerem je povzela svoje prejšnje dopise in dodala, da na njen dopis z dne 21. 3. 2013 organ ni odgovoril, niti ga ni upošteval pri plačilu stroškov. Plačilni rok za plačilo je zapadel dne 22. 3. 2013, saj je zadnji dan zapadlosti na nedeljo 24. 3. 2013, ko transakcije na račun organa ni mogoče izvesti. V nadaljevanju je prosilka navedla, da zaračunanega stroška ne bo poravnala, ker organ nima nobene zakonske podlage, da bi to zaračunal, in sicer iz naslednjih razlogov:
a. informacijo javnega značaja ima organ napisano v Katalogu informacij javnega značaja pod točko 2.g: zbirka podatkov o revizijah in inšpekcijskih pregledih;
b. organ je zaračunal ponovno uporabo informacije javnega značaja, čeprav je prosilka zanjo zaprosila kot fizična oseba brez dejavnosti;
c. organ se ni prepričal o tem, ali bo prosilka to informacijo javnega značaja sploh ponovno uporabila;
d. organ ne ve, kaj pomeni institut ponovne uporabe in kdaj in v kakšnih namenih se uporablja, oziroma zaračuna;
e. organ ne loči instituta ponovne uporabe in instituta dostopa, oziroma posredovanja informacije javnega značaja, temveč ju uporabljate skupaj, kot da je to ena in ista stvar;
f. organu ni znano, da Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ni v skladu z ZDIJZ, saj v nasprotnem primeru organ ne bi zaračunal stroškov posredovanja – stroška dela, strošek pretvorbe pa sploh ne bi nastal, če bi organ pridobil elektronski zapis.
Prosilka se je pritožila še zoper način dela zaposlene pri organu, s katero se je dne 22. 3. 2013 pogovarjala po telefonu.
Organ je obe pritožbi zoper sklepa, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. P-808/13-1, z dne 25. 4. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu. Pri tem je navedel, da je zaposlena na delovnem mestu tajnica direktorja V, za katerega se zahteva V. stopnja izobrazbe, morala zahtevani dokument poiskati v arhivu organa in ga iz arhiva dvigniti. Zaposlena na delovnem mestu strokovni sodelavec VII/2 (III), za katero se zahteva VII. stopnja izobrazbe, je nato ugotovila, da zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje za opredelitev informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in prekrila imena in priimke v zahtevanem dokumentu, ki predstavljajo izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je zahtevani dokument prejel s strani revizijske hiše samo v fizični obliki po pošti, zato je zaposlena s VII. stopnjo izobrazbe vsako stran zahtevanega dokumenta skenirala in shranila. Zaposlena s V. stopnjo izobrazbe je skupaj porabila 1 uro dela, zaposlena s VII. stopnjo izobrazbe pa je za pregled, odbiranje, prekrivanje osebnih podatkov, za pretvorbo podatkov, … skupaj porabila 4 ure dela. Organ je še pojasnil, da ima na spletni strani (http://www.vdcpolz.si/attachments/article/56/Cenik%20o%20posredovanju%20informacij%20javnega%20zna%C4%8Daja.pdf) objavljen Cenik o posredovanju informacij javnega značaja VDC POLŽ Maribor št. 1307/11-1, z dne 22. 4. 2011, na katerega je Ministrstvo za javno upravo izdalo soglasje št. 090-2/2011/41, z dne 22. 4. 2011. Na podlagi ZDIJZ in navedenega cenika je zaposlena s VII. stopnjo izobrazbe izračunala višino materialnih stroškov posredovanja informacij javnega značaja v višini 93,68 EUR (z vključenim DDV). Zaposlena na delovnem mestu Vodja V, za katero se zahteva VI. stopnja izobrazbe, je pripravila predračun št. 1-0012184. Zaposlena z zahtevano VII. stopnjo izobrazbe je dne 8. 3. 2013 pripravila dopis št. P-351/13-3. Zaposlena s V. stopnjo izobrazbe je izpolnila ZUP vročilnico in vso dokumentacijo fotokopirala ter posredovala na pošto. Zaposlena s VI. stopnjo izobrazbe je dne 26. 3. 2013 preverila, ali je bil poravnan predračun št. 1-0012184 in po elektronski pošti o neplačilu obvestila zaposleno s VII. stopnjo izobrazbe, ki je pripravila sklep št. P-351/13-6/1, z dne 3. 4. 2013 in sklep št. P-351/13-8, z dne 3. 4. 2013. Za navedena sklepa je zaposlena s V. stopnjo izobrazbe dne 3. 4. 2013 izpolnila ZUP vročilnico in vso dokumentacijo fotokopirala ter posredovala na pošto.
Pritožba zoper sklep organa št. P-351/13-6/1, z dne 3. 4. 2013 ni utemeljena.
Pritožba zoper sklep organa št. P-351/13-8, z dne 3. 4. 2013 je utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Poročilo o opravljeni notranji reviziji v varstveno delovnem centru Polž Maribor z dne 3. 6. 2011 (v nadaljevanju Poročilo), ki ga je zahtevala prosilka, izpolnjuje vse navedene kriterije za informacijo javnega značaja, kar v konkretnem primeru niti ni sporno.
Pooblaščenec glede pritožbenih navedb prosilke v zvezi z nespoštovanjem zakonsko predpisanih rokov za odgovor, pojasnjuje, da je organ o zahtevi po ZDIJZ dolžan odločiti v roku 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve (23. člen ZDIJZ), vendar zamuda tega roka ne vpliva na presojo pravilnosti in utemeljenosti izpodbijanih sklepov. Prav tako za odločitev v konkretnem primeru niso pravno relevantne navedbe prosilke, s katerimi se pritožuje zoper način dela zaposlene pri organu, s katero se je dne 22. 3. 2013 pogovarjala po telefonu. Če so bile v tem telefonskem pogovoru kršene kakšne pravice prosilke, jih bo morala zaščititi po kakšni drugi pravni poti. Pooblaščenec se, skladno z načelom zakonitosti, do teh navedb prosilke ni opredeljeval.
Povsem neutemeljene so pritožbene navedbe prosilke, s katerimi zatrjuje, da ji je organ zaračunal ponovno uporabo informacij javnega značaja. Iz spremnega dopisa, s katerim je bil prosilki posredovan predračun št. 1-0012184, z dne 8. 3. 2013, popolnoma jasno izhaja, da se predračun nanaša na posredovanje in ne na ponovno uporabo informacij javnega značaja. Pooblaščencu ni znano, v katerem dokumentu naj bi se organ sploh opredelil do tega, da je z navedenim predračunom želel prosilki zaračunati ceno ponovne uporabe, hkrati pa tudi prosilka ni navedla, na podlagi česa je sploh prišla do sklepa, da se ta predračun nanaša na ceno ponovne uporabe informacij javnega značaja. Pooblaščenec je zato zaključil, da se predračun št. 1-0012184, z dne 8. 3. 2013 nedvomno nanaša na stroške za posredovanje informacij javnega značaja.
1. Pritožba zoper sklep št. P-351/13-6/1, z dne 3. 4. 2013
Organ zavezanec lahko prosilcu po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, zaračuna stroške za posredovanje informacij javnega značaja. Tako ZDIJZ v drugem odstavku 34. člena določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. Prvi odstavek 35. člena ZDIJZ določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba), ki v 20. členu določa, da prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij. Organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo.
Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Polog oz. predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), če je zahteva obsežna, ne bo odveč v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu pa mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. Po posredovanju informacij organ v skladu z Uredbo obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun skladno s prvim odstavkom 20. člena Uredbe. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek, če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko.
ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog posebej ne predvideva, vendar, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8, z dne 14. 1. 2011, je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. ZUP pa nas zaradi specifike postopka zaračunavanja posredovanja informacij pripelje zgolj do smiselne uporabe tretjega odstavka 115. člena ZUP, ki se nanaša na založitev izdatkov za izvedbo dokazov, npr. založitev stroškov za dokazovanje z izvedencem ali prihodom prič ipd. V skladu z ZUP organ v takem primeru s sklepom določi, da naj stranka založi znesek. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ takšna zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz prvega odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na četrti odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen, če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov – zahtevo za vnaprejšnji polog, ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je le-ta možna zoper končno odločbo. Če torej prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je na podlagi navedenega možna pritožba na Pooblaščenca.
V konkretnem primeru je organ na podlagi navedenih določb ZDIJZ in Uredbe, ob ugotovitvi, da bodo stroški posredovanja informacij v konkretnem primeru presegali znesek 83,46 EUR, od prosilke s predračunom št. 1-0012184, z dne 8. 3. 2013 zahteval vnaprejšnji polog ocenjenega zneska za kritje stroškov posredovanja Poročila, v višini 93,68 EUR. Zoper predračun št. 1-0012184, z dne 8. 3. 2013 je prosilka dne 25. 3. 2013 vložila pritožbo. Ker iz vsega, kar je navedeno v prejšnjem odstavku, izhaja, da pritožba zoper predračun, izdan v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ni dovoljena, jo je treba zavreči na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da je organ ravnal pravilno, ko je pritožbo prosilke z dne 25. 3. 2013 zavrgel s sklepom št. P-351/13-6/1, z dne 3. 4. 2013. Pooblaščenec je zato, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper sklep št. P-351/13-6/1, z dne 3. 4. 2013 kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijani sklep organa prve stopnje.
2. Pritožba zoper sklep št. P-351/13-8, z dne 3. 4. 2013
Organ je pri izračunu zneska v višini 93,68 EUR upošteval Cenik o posredovanju informacij javnega značaja VDC POLŽ Maribor št. 1307/11-1, z dne 22. 4. 2011 (v nadaljevanju Cenik), za katerega je Ministrstvo za javno upravo izdalo soglasje št. 090-2/2011/41, z dne 22. 4. 2011, in je objavljen na spletni strani organa. Organ je prosilki določil tudi rok za plačilo predračuna, ni pa navedel, da bo, če prosilka zneska ne plača, to štel, kot da je od zahteve odstopila. Navedeno predstavlja formalno pomanjkljivost predračuna, ki pa ni bistvena, saj ni vplivala na samo vsebino sklepa št. P-351/13-8, z dne 3. 4. 2013.
Organ je prosilki obračunal tako materialne stroške posredovanja informacij, kot tudi stroške za delo javnih uslužbencev. Ker prosilka ni založila zahtevanega zneska, je organ izdal sklep o ustavitvi postopka št. P-351/13-8, z dne 3. 4. 2013, ki ga prosilka izpodbija v tem pritožbenem postopku. Prosilka se pritožuje, ker meni, da odbiranje ni bilo potrebno, ker zahtevana informacija ne sodi med izjeme od prostega dostopa in ker je organ kljub njenemu nasprotovanju obračunal pretvorbo 1 barvne strani. Nadalje se prosilka pritožuje, ker organ ni podal razlage, zakaj je obračunal 4 ure dela zaposlenega z najmanj VII. stopnjo izobrazbe in 1 uro dela zaposlenega s VI. stopnjo izobrazbe.
Pooblaščenec je sicer že večkrat poudaril, da je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa, na kar je pravilno opozorila tudi prosilka), vendar pa je organ stroške dela javnih uslužbencev prosilki v konkretnem primeru zaračunal na podlagi veljavnega podzakonskega predpisa, t.j. Cenika.
Pooblaščenec pojasnjuje, da ZDIJZ sicer v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi javni uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi, dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov preko sprejema posebnih stroškovnikov. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in »preskočijo« nezakonit podzakonski predpis. Pooblaščenec mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati tudi veljavni Cenik.
Iz Cenika izhaja, da organ prosilki lahko zaračuna strošek dela posredovanja informacij javnega značaja, pri čemer je cena ure dela zaposlenega določena glede na zapletenost odbiranja in priprave dokumentov, in sicer sta določeni dve postavki: »ura zaposlenega s VI. oz. nižjo stopnjo izobrazbe« in »ura zaposlenega z najmanj VII. stopnjo izobrazbe«. Organ je v dopisu št. P-808/13-1, z dne 25. 4. 2013 podrobno opisal naloge, ki so jih v konkretnem primeru opravili zaposleni pri organu. Pooblaščenec je po podrobni preučitvi teh nalog ugotovil, da so nekatere povsem nepotrebne.
Organ je kot del odbiranja dokumentov navedel prekrivanje imen in priimkov v zahtevanem dokumentu, pri čemer ni navedel, katera konkretna imena in priimke naj bi prekrival. Pooblaščenec pojasnjuje, da bi organ v zahtevanem dokumentu te podatke lahko prekril, če bi predstavljali izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1), ki določa, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno. Razkritje osebnega podatka je lahko dopustno v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tako določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Osebni podatki, ki so v zahtevanem dokumentu povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, torej niso varovani osebni podatki in jih ni treba prekriti. Ravno tako ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov imena in priimki oseb, pooblaščenih za zastopanje gospodarskih družb, ker gre za osebne podatke, ki so javni že po Zakonu o poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS št. 49/2006 in 33/2007) in Zakonu o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007-UPB2 in 65/2008, 49/2009). Prav tako ne sodi med varovane osebne podatke podatek o imenu in priimku državnega notranjega revizorja, ki je na podlagi 20. člena Pravilnika o izdajanju potrdil za naziv državni notranji revizor in preizkušeni državni notranji revizor (Ur. l. RS, št. 83/07; v nadaljevanju: Pravilnik) javno objavljen v Imeniku državnih notranjih revizorjev na spletni strani Urada RS za nadzor proračuna. Pooblaščenec ugotavlja, da v zahtevanem dokumentu ni varovanih osebnih podatkov, zato delo organa v smislu prekrivanja le-teh v konkretnem primeru sploh ni bilo potrebno. Dejansko je delo, ki je v konkretnem primeru potrebno za pripravo zahtevanega dokumenta, le izvedba pretvorbe zahtevanega dokumenta iz fizične v elektronsko obliko, kar nikakor ni delo, ki bi dosegalo takšno stopnjo zahtevnosti, ki jo je zmožen doseči le zaposleni z najmanj VII. stopnjo izobrazbe. Izvedbo te pretvorbe bi v konkretnem primeru lahko opravil zaposleni s VI. oz. nižjo stopnjo izobrazbe, ker ni potrebno niti posebno znanje s področja dostopa do informacij javnega značaja niti posebna usposobljenost na področju računalništva in informatike, saj je treba celotnemu dokumentu, ki obsega 37 strani, le spremeniti obliko s pomočjo ustrezne naprave (skenerja), ne da bi pri tem prekrivali kakšne podatke. Pooblaščenec opozarja, da zaračunavanje stroškov nikakor ne sme biti arbitrarno in v celoti odvisno od individualnih sposobnosti uslužbencev, zaposlenih pri določenem organu, oziroma organizacije dela samega organa zavezanca. Prosilec namreč ne more in ne sme biti tisti, ki bo nosil breme pomanjkljivosti organa na navedenih področjih. Po oceni Pooblaščenca bi organ v primeru uporabe postavke »ura zaposlenega z najmanj VII. stopnjo izobrazbe« prav takšne okoliščine prevalil na prosilko in ji zaračunal nesorazmerne stroške za posredovanje zahtevanega dokumenta. Ni pravilno, da prosilec nosi stroške dela, ki nastanejo zaradi morebitnega nezaupanja nadrejenih v kakovostno delo podrejenih, ali zaradi ponovnega preverjanja kakovosti opravljenega dela oziroma primernosti in pravilnosti pripravljenih dokumentov.
Pooblaščenec opozarja, da možnost, ki jo daje Uredba (zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev) ne sme postati razlog, ki daje organom zavezancem moč, da prosilce odvrnejo od vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca lahko namreč zaradi nerazumno visokih stroškov posredovanja informacij javnega značaja govorimo o negaciji (izničenju) pravice do dostopa do informacij javnega značaja, kot ustavne pravice. Pravica dostopa do informacij javnega značaja pa je temeljna človekova pravica, zagotovljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije. Višina stroškov posredovanja informacij javnega značaja mora tako ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme nesorazmerno ovirati prosilčeve ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja. Razumni stroški dostopa do informacij javnega značaja v konkretnem primeru so po oceni Pooblaščenca, ob upoštevanju obstoječih predpisov, lahko le stroški dela po postavki »ura zaposlenega s VI. oz. nižjo stopnjo izobrazbe«, vendar le v obsegu, ki ne pomeni prekomernega posega v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij, kar v konkretnem primeru pomeni čas, ki ga za pretvorbo oblike zahtevanega dokumenta potrebuje ta oseba, ki pa je za 37 strani najverjetneje precej krajši od 1 ure. Za ostale naloge (iskanje zahtevanega dokumenta v arhivu, izračun višine stroškov posredovanja, priprava predračuna, izpolnjevanje ZUP vročilnice, fotokopiranje poslane dokumentacije, posredovanje dokumentacije na pošto), ki jih podrobno opisuje organ v dopisu št. P-808/13-1, z dne 25. 4. 2013, po mnenju Pooblaščenca organ ne bi smel porabiti omembe vrednega časa, saj gre za rutinske naloge, s katerimi se organ najbrž srečuje vsakodnevno.
Na tem mestu Pooblaščenec še pojasnjuje, da je organ na podlagi določb ZDIJZ dolžan prosilcu posredovati samo tiste dokumente, s katerimi že razpolaga in jih zaradi zagotavljanja dostopa do informacij javnega značaja ni dolžan pridobivati od tretjih oseb. Organ v konkretnem primeru zato ni dolžan zahtevanega dokumenta, s katerim razpolaga le v fizični obliki, pridobivati od izvajalca še v elektronski obliki. Pritožbene navedbe prosilke, ki ravno takšno ravnanje organa predlaga v izogib stroškom dela, torej niso utemeljene. Na tem mestu pa Pooblaščenec pojasnjuje, da bi se prosilka lahko v celoti izognila stroškom dostopa do zahtevanega dokumenta, če bi kot obliko dostopa do dokumenta izbrala vpogled.
V zvezi z zaračunanimi materialnimi stroški Pooblaščenec pojasnjuje, da so povsem utemeljene pritožbene navedbe v delu, ki se nanašajo na postavko »pretvorba ene barvne strani dokumenta A4 iz fizične v elektronsko obliko«. Glede na to, da je prosilka organ izrecno opozorila, da ne potrebuje dokumenta v barvni različici, Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, zaradi katerega bi organ moral vztrajati pri pretvorbi iz barvne strani v fizični obliki v barvno stran v elektronski obliki. Organ bi v konkretnem primeru moral vseh 37 strani zahtevanega dokumenta pretvoriti v črno belo različico, saj se je za takšno obliko odločila prosilka, ki je organ s tem tudi seznanila.
Pooblaščenec zaključuje, da je organ nepopolno in zmotno ugotovil dejstva, pomembna za odločitev o stroških za posredovanje informacij javnega značaja, iz katerih pa izhaja, da ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja, kot izhajajo iz predračuna št. 1-0012184, z dne 8. 3. 2013. Nepravilen obračun stroškov (ki jih prosilka ni založila) nikakor ne more predstavljati zakonite podlage za izdajo sklepa o ustavitvi postopka.
Pooblaščenec opozarja, da je prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijanega sklepa storil tudi bistveno kršitev postopka s tem, da je opustil svojo dolžnost, da strankam omogoči, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Prvi odstavek 138. člena ZUP namreč določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Glede na to, da organ ni sam izdelal zahtevanega dokumenta, bi moral v postopek pozvati izvajalca oz. avtorja tega dokumenta, saj bi bile lahko, v primeru posredovanja zahtevanega dokumenta prosilki, prizadete njegove pravice ali pravne koristi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in prejete dokumentacije ni mogoče razbrati, ali je organ v postopek pritegnil vse morebitne subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi utegnile biti prizadete z njegovo odločbo. Ta dolžnost organa izhaja iz:
- 44. člena ZUP, ki določa, da mora organ ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba;
- iz prvega odstavka 7. člena ZUP, ki določa, da mora organ pri odločanju in postopanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice;
- iz prvega odstavka 9. člena ZUP, ki določa, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev;
- iz drugega odstavka 9. člena ZUP, ki določa, da mora v primeru, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaka stranka imeti možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotujočimi interesi.
Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP in če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, se šteje to za bistveno kršitev pravil upravnega postopka (2. in 3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Iz sodbe Upravnega sodišča RS št. U 664/2001-9, z dne 21. 2. 2008 izhaja, da organ na stališče stranke ali stranskega udeleženca ni vezan, vsekakor pa ga je treba upoštevati, česar organ ni storil. Pooblaščenec zato zaključuje, da je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Pooblaščenec je kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Pooblaščenec je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, pri katerem se obravnavani dokument nahaja, in ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s tem dokumentom. Zaradi navedenega je Pooblaščenec na podlagi prvega ter tretjega odstavka 251. člena v povezavi z 258. členom ZUP sklep št. P-351/13-8, z dne 3. 4. 2013 odpravil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek, v katerem je organ dolžan odločiti o zahtevi prosilca na podlagi določb ZDIJZ. Organ mora v ponovnem postopku strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, pri morebitnem obračunu dela javnih uslužbencev pa mora poleg veljavnih predpisov upoštevati tudi dejansko stanje, tj. katero delo je dejansko potrebno in kateri uslužbenec ga bo dejansko opravil. Pooblaščenec na tem mestu še opozarja, da mora organ upoštevati tudi četrti odstavek 20. člena Uredbe, ki določa, da organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 10 EUR (z vključenim DDV).
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba zoper sklep št. P-351/13-8, z dne 3. 4. 2013 utemeljena, saj je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dejstva pa so bila zmotno in nepopolno ugotovljena. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilke ugodil in izpodbijani sklep v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper sklep organa št. P-351/13-6/1, z dne 3. 4. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in sklep organa št. P-351/13-6/1, z dne 3. 4. 2013.
Zoper 2. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka