Rednak Andreja, Časnik Finance - UKC Ljubljana
+ -Številka: 090-93/2013/4
Kategorije: Notranje delovanje organa, Javni uslužbenci in funkcionarji, Test interesa javnosti
POVZETEK:Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilke, ki je od organa zahtevala poročilo komisije za izredni strokovni nadzor primera smrti otroka po kirurškem zdravljenju prirojene srčne napake. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, Pooblaščenec pa je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevano poročilo predstavlja izjemo notranjega delovanja organa in bi v primeru razkritja organu dejansko lahko nastala škoda, vendar pa je Pooblaščenec ocenil, da je v konkretnem primeru podan interes javnosti za razkritje poročila (ne pa tudi njegovih prilog), zato je pritožbi prosilke delno ugodil.
ODLOČBA:Številka: 090-93/2013/4
Datum: 28. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Andreje Rednak, Časnik Finance d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 01-67/2-13 z dne 9. 4. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi, izpodbijana odločba organa št. 01-67/2-13 z dne 9. 4. 2013 se delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilki v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo naslednjega dokumenta:
- Poročilo sistematične analize vzrokov problemov zdravstvene obravnave pacienta A, in sicer strani 1-16, brez prilog.
2. Pritožba prosilke se zavrne v delu, ki se nanaša na priloge Poročila sistematične analize vzrokov problemov zdravstvene obravnave pacienta A.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Organ je dne 18. 1. 2013 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilka zahtevala poročilo komisije za izredni strokovni nadzor primera smrti otroka po kirurškem zdravljenju prirojene srčne napake, ki jo vodi dr. Robida. Prosilka je svojo zahtevo ponovila še dne 24. 1. 2013 in dne 28. 1. 2013.
Organ je dne 9. 4. 2013 izdal odločbo št. 01-67/2-13, s katero je zahtevo prosilke zavrnil v delu, ki se nanaša na dostop do celotnega Poročila sistematične analize vzrokov problemov zdravstvene obravnave pacienta A, je pa organ odobril dostop in prosilki posredoval povzetek ugotovitve in priporočil komisije, v okviru izrednega strokovnega nadzora, v zvezi z vprašanji, ki jih je prosilka predhodno zastavila organu (ali je zdravljenje potekalo v skladu z medicinsko stroko, ali je bila storjena kakšna strokovna napaka, kaj se je mogoče naučiti iz dogodka). Organ je v izpodbijani odločbi najprej ugotovil, da zahtevani dokument (Poročilo sistematične analize vzrokov problemov zdravstvene obravnave pacienta A, v nadaljevanju Poročilo) obstaja, vendar je ugotovil, da predstavlja izjemo od prostega dostopa po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje organa). V obrazložitvi je organ zapisal, da zahtevani dokument ne vsebuje zgolj ugotovitev na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 23/05-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZDej) odrejenega izrednega strokovnega nadzora, temveč je v njem vsebovana obsežna analiza vzrokov problemov zdravstvene obravnave, ki je svojevrsten postopek in presega okvir izrednega strokovnega nadzora. Namen obširne interne analize vzrokov problemov zdravstvene obravnave pacientov s sindromom hipoplastičnega levega srca, je ravno v ugotovitvi temeljnih problemov v postopku zdravljenja in njihovi posledični odpravi, ter izboljšanju procesov zdravljenja. Postopek analize je izključno interne narave in služi samemu organu za optimiziranje delovnih procesov. Gre za dokument, ki ga je organ ustvaril sam in je namenjen zgolj uslužbencem organa. Organ je v zvezi z zatrjevano izjemo izvedel tudi specifični škodni test, pri čemer je navedel, da bi z razkritjem poročila prišlo do motenj pri delovanju organa, saj je za izvedbo notranjih analiz postopkov zdravljenja potrebno tvorno sodelovanje vseh vpletenih v zdravljenje. Zaželeno je, da sodelujoči pri tem nimajo zadržkov glede sodelovanja pri analizah in da se pri tem ne čutijo ogrožene. Le v takem primeru bodo komisiji, ki izvaja analizo, razkrili dejansko stanje v posameznem primeru in se ne bodo postavili v defenzivno držo. V primeru, da bi bila poročila analiz postopkov zdravljenja dostopna javnosti, nihče od sodelujočih ne bo želel tvorno sodelovati v postopku analize, s tem pa bo sam postopek analize izgubil svoj smisel in prvotni namen. Realne slike postopka zdravljenja tako ne bo mogoče postaviti, s tem pa bo onemogočeno ugotavljanje sistemskih in drugih napak v postopku zdravljenja. Posledično pa ni mogoče pričakovati sprememb in izboljšanj. Iz tega razloga tudi v drugih državah interne analize postopkov zdravljenja niso javne. Hkrati pa javno razkrivanje internih analiz zdravljenja povzroča tudi splošno nezaupanje javnosti v zdravstvo na podlagi posamičnih primerov. Kot v vsakem delovnem procesu prihaja tudi v procesu zdravljenja do težav, odklonov in do napak. Javno izpostavljanje posameznih zdravnikov, ki se jih brez upoštevanja njihovega siceršnjega dela, očrni v očeh javnosti, ne bo zmanjšalo odklonov v procesu zdravljenja, bo pa vzbudilo neutemeljeno nezaupanje v zdravstvo. Organ je nazadnje izvedel še test interesa javnosti in navedel, da je splošno znano, da so javnosti zanimive vse teme v zvezi z zdravjem in zdravstvom, kar pa še ne pomeni, da je v interesu javnosti, da se celotne analize postopkov zdravljenja javno razkrivajo. Javnost ima interes, da se seznani s tem, ali zdravljenje pri organu poteka v skladu s pravili stroke, zato je organ prosilki posredoval izvlečke z odgovori na vprašanja. Organ je opozoril še na interes staršev pacienta, katerega zdravljenje je bilo analizirano. Mnenje organa je, da bi morala prosilka pred kakršnim koli poročanjem o pacientu, pridobiti soglasje staršev.
Prosilka je zoper izdano odločbo pri organu vložila pritožbo, v kateri je navedla, da vztraja pri dostopu do celotnega dokumenta, skupaj s prilogami. Prosilka glede nastanka motenj pri delovanju organa opozarja, da dobro obveščeni viri pravijo, da se kljub zelo resnim sistemskim priporočilom, ki jih je dala komisija za nadzor primera smrti otroka, pri organu v praksi pri obravnavi otrok s prirojeno srčno napako ni skoraj nič spremenilo in izboljšajo, torej se lahko podobne napake še ponovijo. Za to, da se kljub ugotovitvam v poročilu ni nič ukrenilo (razen imenovanja koordinatorja za boljše sodelovanje med tremi strokami), je odgovorno vodstvo organa ter Kirurške klinike ter Kliničnega oddelka za kirurgijo srca. Po navedbah prosilke prav ti poročilo skrivajo, celo pred zdravniki v organu. Javni dostop do dokumenta bi bil jasen signal javnosti in staršem, da lahko in morajo zahtevati izboljšave za bolj varno obravnavo otrok, kot tudi signal vsem pristojnim, da se težav ne sme pometati pod preprogo in da je treba odgovorno ukrepati, tudi v prid drugim bodočim bolnikom. Prosilka še opozarja, da bolnik in družina nikoli nista bila omenjena z imenom in tudi v prihodnje ne bosta.
Pooblaščenec je, dne 26. 4. 2013, prejel dopis organa, s katerim mu je ta, v skladu z 245. členom ZUP, v reševanje odstopil pritožbo prosilke, skupaj s spisovno dokumentacijo. Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je dne 21. 6. 2013 pri organu opravil tudi ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Na ogledu in camera je organ najprej pojasnil, da odločitev o tem, ali naj se uvede strokovni nadzor, sprejme strokovna direktorica na podlagi različnih obvestil. Izredni nadzor je sicer predviden v ZZDej, v konkretnem primeru pa se je komisija odločila, da bo zadevo obravnavala širše, z namenom ugotovitve vzrokov in posledic, ki so privedle do sporne situacije. Tak (širši) postopek analize vzrokov in posledic ni zakonsko predviden, je pa predviden v internem pravilniku organa, in sicer Pravilniku o sistemu upravljanja z odkloni v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Glede oznake »strogo zaupno« na samem dokumentu je organ pojasnil, da dokument ni označen po Zakonu o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/06-UPB2, s spremembami, v nadaljevanju ZTP), pač pa gre za interne oznake organa. Dokument je bil označen s to oznako, ker je predstojnik komisije želel, da naj poročilo ostane zaupno, dokler ne bo obravnavano s strani vseh prejemnikov. Organ je v tej zvezi pojasnil, da je bilo poročilo že poslano vsem priporočenim prejemnikom in je tudi že bilo obravnavano. Glede dejstva, da je samo poročilo anonimizirano (imena zdravnikov so zamenjana s črkami A, B, C, itd.) je organ pojasnil, da so taka pravila ministrstva, saj mora biti končna verzija poročila anonimizirana. Pred tem (tekom samega postopka nadzora) pa se lahko operira z imeni. Glede anonimizacije komisije v povzetku, ki je bil posredovan prosilki, je organ pojasnil, da tudi na ministrstvo ne posreduje imen članov komisije, ker so to pravila ministrstva o poročanju. Organ se boji, da v primeru javnosti članov komisije, nihče ne bi več sprejel funkcije v podobnih komisijah zaradi različnih pritiskov (notranjih, s strani javnosti..). Glede javnosti tega in drugih podobnih poročil je organ pojasnil, da bi vsekakor nastala škoda organu pri njegovem delovanju, saj se tako izgubi smisel izvedbe nadzornih postopkov. Smisel je namreč, da so postopki interni in da se znotraj organa razčisti stvari, da se stanje izboljša, ne pa da se zadeve razčiščujejo v javnosti. Tak sistem nadzora oz. upravljanj z odkloni je v Sloveniji uvedel prav organ, in sicer z namenom zagotovitve višje varnosti pacientov. Organ je pojasnil, da je bilo javnosti že posredovano eno izmed poročil o strokovnem nadzoru, vendar je šlo izrecno zgolj za strokovni nadzor, to konkretno poročilo pa je širše, gre za analizo vzrokov in posledic, ki so pripeljali do odklonov. Če bi to konkretno poročilo prišlo v javnost, zdravniki ne bi želeli učinkovito sodelovati pri konkretnih nadzorih. Organ ima tudi pomisleke, ali je dejansko v javnem interesu, da javnost pride do tako podrobnih informacij o zdravljenju nekega pacienta.
Ker v konkretnem primeru sam obstoj dokumenta ni sporen, pač pa je organ dostop do dokumenta, ki je predmet tega pritožbenega postopka, t.j. Poročila sistematične analize vzrokov problemov zdravstvene obravnave pacienta A, zavrnil iz razloga obstoja izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, (notranje delovanja organa), je Pooblaščenec v nadaljevanju preverjal, ali so v konkretnem primeru podane okoliščine, ki jih je organ zatrjeval tako v izpodbijani odločbi, kot tudi na ogledu in camera, ki utemeljujejo uporabo navedene izjeme.
Notranje delovanje organa
Organ lahko, upoštevaje izjemo notranjega delovanja organa, prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, da bi takšni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.
Pooblaščenec ugotavlja, da je prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa v konkretnem primeru izpolnjen. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) načeloma varuje dokumente, ki so namenjeni internemu delu organa, torej vse dokumente, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Dokument, ki ga v konkretnem primeru zahteva prosilka, očitno ni namenjen zunanjemu krogu oseb, pač pa gre za dokument, ki je namenjen poglobljeni analizi vzrokov in posledic konkretnega primera, oziroma sprejemu stališč in priporočil v zvezi z ugotovljenimi kršitvami in sistemskimi pomanjkljivostmi. Dokument je tudi (v skladu z notranjimi pravili) označen z oznako »strogo zaupno«, tudi takšna narava dokumenta pa nakazuje na dejstvo, da gre za dokument, povezan z notranjim, internim delovanjem organa. Ker je prvi pogoj v konkretnem primeru izpolnjen, je Pooblaščenec v nadaljevanju izvedel še t.i. specifični škodni test, pri čemer je ugotavljal, ali je izpolnjen tudi drug obvezen pogoj za obstoj obravnavane izjeme notranjega delovanja organa. Pooblaščenec je torej presojal, ali bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
V tej zvezi Pooblaščenec pojasnjuje, da je v celoti sledil argumentom organa, ki jih je organ izpostavil v izpodbijani odločbi in na ogledu in camera, in sicer, da je namen obširne interne analize vzrokov problemov zdravstvene obravnave pacientov predvsem v ugotovitvi temeljnih problemov v postopku zdravljenja in posledično seveda njihovi odpravi, ter izboljšanju procesov zdravljenja, sam postopek analize pa je izključno interne narave in služi v prvi vrsti predvsem organu za optimiziranje delovnih procesov. Za izvedbo notranjih analiz postopkov zdravljenja je potrebno tvorno sodelovanje vseh vpletenih v zdravljenje, v primeru, da bi bila poročila analiz postopkov zdravljenja dostopna javnosti, nihče od sodelujočih ne bo želel tvorno sodelovati v postopku analize, s čimer bo postopek analize izgubil svoj smisel in prvotni namen, saj ne bo mogoče postaviti realne slike zdravljenja, s tem pa bo onemogočeno ugotavljanje sistemskih in drugih napak v postopku zdravljenja.
Pooblaščenec se na načelni ravni strinja s tem, da je smisel nadzorov v tem, da se predvsem znotraj organa razčisti stvari in da se delovanje organa posledično izboljša, ne pa da se potencialno občutljive zadeve razčiščujejo v javnosti, predvsem pa opozarja, da konkretno poročilo, skupaj s svojimi prilogami, vsebuje podrobno analizo vzrokov, ki so pripeljali do situacije, ki je bila sploh povod za strokovni nadzor, vsebuje pa tudi natančno diagnozo dveh obravnavanih pacientov, natančen opis sprejemanja (strokovnih) odločitev v zvezi z diagnozo in zdravljenjem obeh pacientov, nadalje pa so vključene tudi subjektivne zaznave vseh vpletenih v predmetno dogajanje v povezavi s samim zdravljenjem pacienta. Namen, ki ga zasledujejo takšni poglobljeni interni nadzori, je običajno prav v tem, da se zagotovi odprto in iskreno sodelovanje vseh vpletenih, z namenom, da udeleženci odkrito razpravljajo in izražajo svoja mnenja, ta pa so lahko v primeru zavedanja, da bodo posredovana in dostopna javnosti, lahko v določenih segmentih okrnjena. Gre za postopek nadzora, ki je namenjen organu z namenom izboljšanja sistema in varnosti bolnikov, pri čemer se Pooblaščenec strinja z organom, da bi se z neselektivno javno objavo vseh tovrstnih poročil lahko dosegel zgolj nasprotni učinek. Dejstvo je, da bi z razkritjem poročila zunanji javnosti lahko prišlo do različnih mnenj in dilem, ugibanj, zlonamernih interpretacij ter javnega izpostavljanja oseb, navedenih v poročilu (ki so sicer res anonimizirane, ne pa tudi nedoločljive), kar vsekakor ni bil namen organa ob uvedbi konkretnega strokovnega nadzora. Namen tako obširnega in poglobljenega nadzora je bil predvsem v tem, da se ravnanje organa v navedenem primeru podrobneje analizira in se predlagajo alternative za izboljšanje dela v sistemu javnega zdravstva. Pooblaščenec verjame organu, da bi bil sistem, ki ga je organ razvil, t.j. sistem upravljanja z odkloni, z vključevanjem vsesplošne javnosti, lahko moten in po kvaliteti slabši, s čimer bi bil posledično slabši tudi rezultat samega bistva nadzora, to je vpeljava in izvedba vseh v zahtevanem dokumentu navedenih priporočenih ukrepov. Javna diskusija o samih priporočilih bi potencialno lahko celo zavrla prizadevanja organa pri odpravljanju na tak način ugotovljenih (sistemskih) pomanjkljivosti. Pooblaščenec sledi organu, da bi takšna objava lahko pripeljala do motenj v delu organa, saj bi povsem spremenila način dela organa v okviru sistema upravljanja z odkloni ter bi hkrati bistveno spremenila tudi vsebino v teh postopkih izdelanih končnih poročil. Pooblaščenec je po presoji vseh okoliščin sledil argumentaciji organa in prišel do ugotovitve, da bi razkritje zahtevanega poročila nedvomno povzročilo motnje pri delovanju organa.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da sta v obravnavanem primeru izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi javnost zahtevanega dokumenta v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost za nastanek motenj pri delovanju organa.
Javni interes
Ker se je prosilka v konkretni zadevi skliceval tudi na prevladujoč interes javnosti, prevladujoč interes javnosti pa je v svoji odločbi presojal tudi prvostopenjski organ, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal še, ali je ne glede na ugotovljeno izjemo od prostega dostopa iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, interes javnosti za razkritje zahtevanega posnetka močnejši, od interesa za omejitev dostopa do zahtevane informacije.
Pooblaščenec je v nadaljevanju izvedel test interesa javnosti na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (kjer so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. Pooblaščenca) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v izrecno določenih primerih (med katerimi pa ni izjeme varstva osebnih podatkov). Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, s katerim mora organ pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno nad izjemo notranjega delovanja organa. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Test interesa javnosti se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.
Kljub temu, da bi po zgornji oceni Pooblaščenca z razkritjem celotnega zahtevanega poročila dejansko lahko nastale motnje pri delovanju organa, je po presoji Pooblaščenca pomembno, da se poročilo in ugotovitve organa razkrijejo. Gre namreč za poročilo o opravljenem nadzoru v eni najpomembnejših slovenskih institucij s področja javnega zdravja in zdravstvene oskrbe, konkretno poročilo pa se nanaša prav na področje (otroška srčna kirurgija), ki je v zadnjem času v javnosti poželo še posebej veliko zanimanja in je bila prav na tem področju sprožena široka javna razprava, prav tako pa se je z delovanjem organa na področju otroške srčne kirurgije v zadnjem času ukvarjale tudi druge nadzorne institucije (npr. Komisija za preprečevanje korupcije), sprožajo se polemike o tem, ali je delovanje organa na tem področju pravilno in zakonito. Po oceni Pooblaščenca je nedvomno v javnem interesu, da se razkrije podatke o tem, kako se organ spoprijema s problemi in težavami, ki na tem področju prav gotovo obstajajo in se jih, kot izhaja iz zahtevanega poročila, tudi organ sam zaveda. Opaziti je namreč, da se v javnosti vzbuja nezaupanje v delo organa, kar na tako občutljivem področju, kot je javno zdravje, vsekakor ni spodbudno. Po oceni Pooblaščenca je vsekakor pomembno in v javnem interesu, da javnost lahko vidi podatke, iz katerih izhaja, da se organ s problemi na področju otroške srčne kirurgije vsekakor sooča in jih tudi poskuša reševati, ter ob morebitnih odklonih odredi temeljit nadzor, v okviru katerega se pripravijo smernice in priporočila za učinkovitejše delovanje organa v prihodnje. Tudi na tak način se v določeni meri lahko poveča zaupanje ljudi v sam sistem javnega zdravstva.
Ker je potrebno test javnega interesa vedno izvesti restriktivno in pri tem upoštevati vse specifične okoliščine primera, pa Pooblaščenec v konkretnem primeru ugotavlja, da samo poročilo dovolj celovito vsebuje prikaz širših sistemskih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene preko analize vzrokov in posledic, ki se nanašajo na konkreten primer, tako da lahko javnost z dostopom do poročila pridobi celovite in verodostojne informacije o delu organa na področju otroške srčne kirurgije in tudi o delu organa v zvezi s konkretnim primerom. Priloge samega poročila pa gredo, po oceni Pooblaščenca, že v večje podrobnosti, tako glede same metodologije dela komisije, ki je opravljala konkreten nadzor, kot tudi same diagnoze pacientov A (in B), pri čemer po oceni Pooblaščenca takšne podrobne informacije z vidika javnega interesa niso tako pomembne, saj že samo poročilo dovolj podrobno povzame tudi vse navedbe, ki nadalje izhajajo še iz prilog (ugotovljene pomanjkljivosti, kakšna so priporočila za njihovo odpravo ipd.). Z vidika nadzora javnosti nad delom javnega sektorja, po oceni Pooblaščenca, dostop do podatkov o vseh podrobnosti konkretnega zdravljenja, podrobnega poteka dela oziroma metodologije in miselnega procesa komisije, ni v javnem interesu, saj javnost že s samim poročilom lahko pridobi dovolj informacij, da si o zadevi ustvari svoje mnenje, pri čemer še dodatno razkritje prilog ne bi bistveno in kvalitativno pripomoglo k boljši javni razpravi o tej zadevi.
Po mnenju Pooblaščenca tehtanje vseh okoliščin tako pripelje do zaključka, da je interes javnosti za razkritje zahtevanega poročila v konkretnem primeru močnejši od interesa, da se informacija ne razkrije zaradi varovanja interesa notranjega delovanja organa, kar pa ne velja v primeru prilog k samem poročilu. Glede prilog k zahtevanem poročilu je potrebno zaključiti, da dodatna vrednost informacij, ki bi jih javnost morda lahko pridobila iz razkritih prilog (pri čemer Pooblaščenec ponovno opozarja, da so vse bistvene informacije povzete tudi v vsebini samega poročila), ne pretehta nad dejstvom, da bi organu zaradi njihovega razkritja nastale motnje pri samem delovanju, kar je bilo natančneje pojasnjeno že v prejšnji točki te odločbe.
Glede osebnih podatkov
Pooblaščenec na koncu še pojasnjuje, da se v poročilu nahajajo tudi imena in priimki posameznikov, ki so bili imenovani v komisijo za izredni strokovni nadzor. Navedeni posamezniki so na povzetku, ki je bil sicer že posredovan prosilki, anonimizirani, pri čemer je organ na ogledu in camera pojasnil, da celo na ministrstvo ne posreduje imen članov komisije, ker so takšna pravila samega ministrstva o poročanju in da je navedena imena prikril zaradi morebitnih pritiskov na člane komisije. Tudi v tem primeru gre torej za notranje delovanje organa, vendar Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da ni našel pravne podlage, ki bi navedene podatke določala kot varovane. Gre namreč za posameznike, ki so vsi javni uslužbenci, ZDIJZ pa v 3. odstavku 6. člena določa, da se ne glede na izjeme od dostopa (v konkretnem primeru notranje delovanje organa) dostop do podatkov dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke 1. odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače, pri čemer v tem primeru ne gre za takšne primere. Dostop do imen in priimkov članov komisije se mora torej odobriti na podlagi navedene določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi. Na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP je Pooblaščenec odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam odločil o zadevi. Organ je ob upoštevanju določbe 7. člena ZDIJZ prosilki dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe, kar je organ dolžan izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe. Glede podatkov, ki jih je organ v skladu z izrekom dolžan prekriti, ker gre za izjemo notranjega delovanja organa, pa je Pooblaščenec pritožbo prosilke na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka